Nočni dirkači jezijo Mariborčane, odzval se je Arsenovič: »To dirkanje slišim tudi jaz«

V Mariboru se že dlje časa vrstijo opozorila prebivalcev zaradi glasnih vozil, predelanih izpušnih sistemov in domnevno nevarne vožnje, predvsem v večernih in nočnih urah.

Težave prebivalci opisujejo na širšem območju Proletarskih brigad, Tabora, Studencev, Koroškega mostu, Tezna ter v središču mesta, med drugim na Krekovi in Maistrovi ulici.

Nekateri opozarjajo, da jih ponoči prebujajo izjemno glasni motorji in avtomobili, pospeševanje pred semaforji ter pokanje iz izpušnih sistemov. Eden od prebivalcev je dogajanje ob Proletarskih brigadah opisal kot skoraj nevzdržno, drugi pa je glede nočnega hrupa v središču mesta zapisal 

»Zbudijo te, kot da je bomba vsekala.«

Policija: Prijave prejemamo tudi v zadnjem obdobju

Na Policijski upravi Maribor so že pojasnili, da so s problematiko seznanjeni in da občasno prejemajo obvestila o povzročanju hrupa z motornimi vozili ter drugih domnevnih kršitvah cestnoprometnih predpisov.

Nadzor izvajajo vsakodnevno, tudi v večernih in nočnih urah ter v obliki poostrenih nadzorov.

Policija občanom svetuje, naj ob zaznavi takšnih kršitev takoj pokličejo na 113 in čim natančneje opišejo lokacijo, smer gibanja vozila ter dogajanje.

Arsenovič: »Ta energija je kot voda, ki vedno nekam steče«

Na problematiko se je zdaj odzval tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Pojasnil je, da občina tam, kjer je to mogoče, že uporablja fizične ukrepe za umirjanje prometa.

»Kjerkoli je bilo mogoče, pospešeno izvajamo dvignjene prehode za pešce, plastične ovire, kjer je to potrebno.«

Kot primer je izpostavil Ulico kneza Koclja, kjer so takšne ukrepe že izvedli in je po njegovih besedah tam tovrstnega dogajanja nekoliko manj.

Hkrati pa opozarja, da se problem lahko preseli drugam. »Ta energija je pač kot voda, ki vedno nekam steče.«

»To dirkanje slišim tudi jaz«

Župan je poudaril, da problem ni omejen le na posamezne ulice. »To ni samo stvar tistih posamičnih ulic, to dirkanje slišim tudi jaz.«

Občina se po njegovih besedah redno srečuje s policijo, ravno zdaj pa usklajujejo tudi nov termin varnostnega sosveta, na katerem želijo obravnavati aktualne varnostne izzive.

»Imamo redna srečanja s policijo, ki se po svojih močeh seveda trudi, in ravno danes usklajujemo nov termin tega varnostnega sosveta, kjer bomo nagovarjali vse te izzive in kako se jih s korenčkom in palico lotiti.«

Cilj je po njegovih besedah ohraniti visoko kakovost življenja v mestu.

Ovire niso rešitev za vsako cesto

Na vprašanje, ali bi lahko na območjih, kjer prebivalci opozarjajo na dirkanje, postavili dodatne fizične ovire, Arsenovič odgovarja previdno.

Poudarja, da mora vsako takšno rešitev najprej presoditi prometna stroka.

»Ne moremo vsakič iti na eno cesto nekaj delati, zato da eni ne bodo dirkali, drugi pa se ne bodo mogli voziti, ali pa bo avtobus počasnejši ali pa bo neprijetna vožnja.«

Po njegovem je treba upoštevati vse vidike in najti rešitev, ki ne bo povzročila novih težav drugim udeležencem v prometu.

Radarji kot eden od možnih ukrepov

Župan je med možnimi ukrepi omenil tudi radarje. »So tudi eden izmed ukrepov v tem sistemu za zmanjševanje hitrosti v mestu.«

Na vprašanje, ali se bo mreža radarjev v prihodnje širila, je odgovoril, da potrebe očitno obstajajo.

»Očitno so potrebe za to, pri vseh prekoračitvah hitrosti in pri potrebah prebivalcev, da bi se te hitrosti zmanjšale.«

Ob tem je dodal, da ni mogoče povsod graditi arhitekturnih ovir oziroma postavljati drugih fizičnih preprečitev. »Imamo pač radar, pa upam, da imajo tisti, ki dirkajo, vsaj registracijo.«

Občina in policija iščeta nadaljnje rešitve

Problem nočnega hrupa in nevarne vožnje tako ostaja odprt.

Policija poudarja nadzor in takojšnje prijave, občina pa išče kombinacijo fizičnih ukrepov, prometnih rešitev, sodelovanja s policijo in morebitne širitve radarskega nadzora.

Arsenovič je ob tem izrazil tudi upanje, da bo mogoče mlade in manj mlade, ki svojo energijo sproščajo na cestah, spodbuditi, da jo usmerijo drugam.