Maribor je danes gostil dogodek, posvečen prihodnosti energetike, infrastrukture in logistike. V ospredju so bila vprašanja energetske suverenosti, razvoja infrastrukture in vloge Maribora pri prihodnjem razvoju države.
Dogodek se je dopoldne začel s pozdravnim nagovorom mariborskega župana Saše Arsenoviča. Udeleženci so govorili predvsem o tem, kako lahko Slovenija zagotovi zanesljivo oskrbo z energijo, hkrati pa izkoristi potenciale, ki jih ponujajo obnovljivi viri, infrastruktura in strateška lega Maribora.
Poslovni posvet je obiskal tudi državni sekretar za mobilnost in promet Marko Dvornik, ki je poudaril, da bo Slovenija energetski prehod gradila na večji energetski suverenosti, zanesljivi domači proizvodnji in kombinaciji različnih nizkoogljičnih virov. Pri tem je izpostavil hidroenergijo, jedrsko energijo, obnovljive vire ter učinkovitejšo rabo energije, hkrati pa napovedal modernizacijo elektroenergetskega omrežja in nadaljnjo elektrifikacijo.
»Energetika ni več vprašanje zgolj oskrbe z energijo, ampak je vse bolj tudi vprašanje gospodarske odpornosti, tehnološkega razvoja in strateške sposobnosti države. «
Po uvodnih nagovorih je zbrane nagovoril dr. Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja pri ISR, z naslovom predstavitve »Zgodovina ne čaka: infrastruktura in cena odlašanja«.
Drava ima velik energetski potencial
Maribor ima pri proizvodnji električne energije že danes pomembno vlogo. Dravske elektrarne Maribor upravljajo osem velikih in šest malih hidroelektrarn ter več sončnih elektrarn. Po podatkih organizatorjev kar 80 odstotkov slovenske elektrike iz obnovljivih virov proizvedejo prav Dravske elektrarne Maribor, njihova povprečna letna proizvodnja pa znaša okoli 2.800 gigavatnih ur električne energije.
Energetski potencial Drave s tem še ni v celoti izkoriščen. V prostor je z državnim prostorskim načrtom umeščena tudi črpalna hidroelektrarna Kozjak na Dravi z močjo 400 megavatov.
»Imamo znanje, težava pa je, da ljudje včasih gledajo preozko. Dokler ima nekdo elektriko iz vtičnice, ne potrebuje nič drugega. Še daljnovoda ne, kaj šele elektrarne. V prihodnosti pa se ne bomo več mogli zanašati na srečo, ampak bomo morali kdaj sprejeti kakšno nevšečno odločitev, ki se bo kasneje izkazala za dobro,« je povedal generalni direktor DEM Andrej Tumpej.
Črpalne hidroelektrarne imajo pri prehodu na obnovljive vire pomembno vlogo, saj omogočajo hranjenje električne energije in njeno uporabo takrat, ko je povpraševanje večje oziroma proizvodnja iz drugih obnovljivih virov ni zadostna. Kozjak bi tako lahko predstavljal pomemben element prihodnjega elektroenergetskega sistema in omogočil lažje vključevanje sončne ter vetrne energije.
»Avstrija ima 22 hidroelektrarn na Muri, mi pa šele zdaj razmišljamo, da bi jih naredili šest, sedem, osem ali devet. To bi pomagalo kmetom, dvignila bi se podtalnica, a se je to nekako ustavilo, kar me človeka, ki dela v energetiki, boli. Sprejemati moramo racionalne odločitve, da bo Slovenija bolj odporna na zunanje dejavnike. Tudi pri umeščanju nestabilnih virov (veter in sonce), moramo imeti v mislih, da potrebujemo nekaj, kar lahko kompenzira izpad,« pravi direktor Energetike Maribor Jože Hebar.
Potencial sežigalnice
Pomemben del prihodnje energetske slike mesta predstavlja tudi energijska izraba odpadkov. Projekt EIOM, ki predvideva vzpostavitev sežigalnice, je ocenjen na med 80 in 100 milijonov evrov. Ta potencial je uvodoma izpostavil tudi župan:
»Imamo priložnost, o kateri danes sploh ne bi rabil govoriti, če bi bili recimo Švedska ali Norveška, saj bi bil samoumeven korak, da bi mestu dali odpadno ali odvečno toploto, ne da bi ta postala odpadna.«
Če bo projekt izveden, bi šlo za največjo investicijo v zgodovini Mestne občine Maribor. Naprava bi naj pokrila več kot 60 odstotkov letnih potreb po toplotni energiji v mariborskem sistemu daljinskega ogrevanja.
Pomembnost energetskih projektov je izpostavil tudi Danijel Levičar, svetovalec za jedrske tehnologije iz GEN energije:
»Podpreti moramo vse energetske projekte, proizvodne, omrežne, sistemske in tako naprej. Električna energija postaja ključna za delovanje družbe, saj smo od nje vse bolj odvisni. Investicijskega potenciala je dovolj, družbe so nezadolžene, tudi kadra imamo dovolj, da projekte zasnujemo in izvedemo.«
Prisotni se strinjajo, da je energetski razvoj ključ do nadaljnega razvoja mesta, saj je v zgodovini prav prva hidroelektratna v mesto privabila večja podjetja; menijo, da bi se zgodba lahko ponovila.
Maribor tudi kot logistično vozlišče
Energetika pa ni edina tema današnjega dogodka. Po razpravi o energetski suverenosti je sledil nastop red. prof. dr. Aleša Groznika z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, nato pa še okrogla miza o Mariboru kot logističnem vozlišču.
Na njej so sodelovali Tamara Zajec Balažič iz SPIRIT Slovenija in Ivana Vrviščar iz Pošte Slovenije.
Današnji program je tako odprl širše vprašanje razvoja Maribora; ne le kot pomembnega energetskega središča, temveč tudi kot mesta z močnim logističnim potencialom in strateško lego.
