Podjetno z Bogdanom Kronovškom, Kronoterm. O nastanku enega najbolj prepoznavnih slovenskih proizvajalcev toplotnih črpalk.
Bogdan Kronovšek danes vodi podjetje Kronoterm, enega najprepoznavnejših evropskih razvijalcev in proizvajalcev toplotnih črpalk. Zgodbo je njegov oče leta 1976 začel z razvojem prve naprave v Gorenju in jo kasneje iz garaže ter nekdanjega hleva širil na precej »partizanski« način od ust do ust.
Čeprav je ob poslušanju vsakodnevnih podjetniških težav staršev sprva prisegal, da v domačem podjetju ne bo delal, ga je po študiju računalništva in informatike tehnologija povsem prevzela. Leta 2010 je prevzel vodenje podjetja, ki danes zaposluje 120 ljudi, ob tem pa trdno vztraja, da kljub širitvi na tuje trge jedro razvoja, proizvodnje in napredne tehnične podpore ostaja doma.
V pogovoru za Podjetno je spregovoril o trnovi poti iz garaže do evropskega vrha, inženirskem pogledu na vodenje ljudi, pomenu tišine in estetike pri toplotnih črpalkah, uvajanju umetne inteligence ter izzivih, ki jih prinaša vodenje hitro rastočega podjetja.
Podjetno o podjetju
Podjetje Kronoterm iz Gomilskega sta leta 1990 kot Termo-tehniko ustanovila Rudi in Cvetka Kronovšek, izhodišče njegovega razvoja pa so bile toplotne črpalke in sistemi za učinkovito rabo energije. Leta 2010 je vodenje podjetja prevzel njun sin Bogdan Kronovšek, ki je danes direktor in večinski lastnik družbe.
Kronoterm razvija in proizvaja toplotne črpalke ter celovite rešitve za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne vode. Jedro poslovanja ostaja lasten razvoj in proizvodnja v Sloveniji, podjetje pa je z izdelki pod lastno blagovno znamko prisotno na več evropskih trgih, med pomembnejšimi so Avstrija, Italija in Švica. Del proizvodnje poteka tudi za tuje partnerje, s čimer podjetje združuje vlogo domačega proizvajalca z izvozno usmerjenim tehnološkim podjetjem.
Rekordno leto za Kronoterm je bilo leto 2023, ko je zaradi izrazitega povpraševanja po toplotnih črpalkah ustvaril nekaj več kot 36 milijonov evrov prihodkov. Po umiritvi razmer na evropskem energetskem trgu so se prihodki leta 2024 znižali, podjetje pa je leto 2025 po dostopnih poslovnih podatkih znova zaključilo z rastjo, z nekaj več kot 28 milijoni evrov prihodkov in okoli sto zaposlenimi.
Kako se je začela zgodba podjetja Kronoterm?
To zgodbo je začel moj oče. Leta 1976 je v Gorenju, kjer je delal v oddelku za raziskave in razvoj, razvil prvo toplotno črpalko. Nekako se je zaljubil v to tehnologijo in v njej je videl ogromen potencial. Ker v podjetju takrat ni bilo pravega posluha za to smer, se je leta 1990 odločil iti na svoje. Ustanovil je podjetje Termotehnika in v garaži mojega starega očeta, v majhni delavnici, začel s proizvodnjo sanitarnih toplotnih črpalk. Takrat so bile zelo aktualne tudi kletne hladilne naprave za hlajenje kleti in nego vina skozi celoten proces zorenja. Delavnico smo kasneje razširili še v hlev, kjer smo prej imeli tri krave in štiri prašiče.
Zavest o toplotnih črpalkah, njihovi učinkovitosti in uporabnosti se je širila dobesedno od ust do ust in preko predstavitev po gasilskih domovih ter lokalnih odborih. Začeli smo na bolj partizanski način, da so ljudje in tehnični zanesenjaki tehnologijo sploh sprejeli ter jo začeli naročati. Ko so videli, da naprave res delujejo, je šla dobra beseda naprej. Nato so se začeli zanimati trgovci z ogrevalno tehniko, monterji, projektanti in arhitekti, ki so ugotovili, da to ni le muha enodnevnica. Zdaj smo prišli do situacije, ko so toplotne črpalke postale standard sodobnega ogrevanja, ki ga podpira tudi država, saj izkorišča obnovljive vire energije in zagotavlja učinkovito rabo. Dejstvo je, da trenutno okolju in denarnici ni prijaznejšega načina ogrevanja, kot je kvalitetna toplotna črpalka.
Vodenje podjetja ste prevzeli leta 2010. Kaj ste prevzeli od svojega očeta in katera lekcija vas je naučila največ?
Odraščal sem z ustanovitvijo podjetja, z njegovimi prvimi leti in kasnejšo rastjo. Kot otrok si nisem niti želel niti predstavljal, da bom kdaj delal tukaj, predvsem zato, ker doma vsak dan poslušaš o izzivih, s katerimi se starši soočajo kot lastniki in delodajalci – od odgovornosti do strank do dogajanja na trgu in politike. Po zaključenem študiju računalništva in informatike v Ljubljani pa sem se zaposlil v podjetju ter prevzel področja prodaje, razvoja in marketinga. Skozi razvoj produktov in delo na zanimivih projektih, prilagojenih potrebam kupcev, sem se v to delo počasi zaljubil.
Danes mi delo predstavlja ogromno veselje in užitek. To ne pomeni, da ni izzivov, ni problemov, vendar je to tisto veselje, ko vidiš, da si nekaj razvil in s tem produktom, sistemom nekomu nekaj olajšal ali pa omogočil nekaj, kar sploh prej ni bilo mogoče. In to je ena taka potrditev, ki ti daje veselje, da 'teraš' naprej. Mislim, da lahko to rečem za celotno ekipo v Kronotermu. Ko vidiš, da ima to, kar počneš na koncu res pozitiven vpliv na ljudi in okolje in da pustiš za sabo pozitivno sled.
Katera je bila tista ključna prelomna točka, ko je podjetje preraslo garažo in ste vedeli, da je to to? Je bilo mogoče že od začetka tako?
Tisti, ki trdijo, da so že od samega začetka vse vedeli in imeli izdelano vizijo, govorijo neumnosti. Vsi se ves čas srečujemo z dvomi in se sprašujemo, ali nam bo uspelo. Ampak naš prvi večji korak je bil leta 2003, ko smo na stari lokaciji nekdanje kmetije postavili nov proizvodno-pisarniški obrat. Takrat smo prešli iz delavniške v resno industrijsko proizvodnjo in razvoj na višjem nivoju.
Te okvire smo v dobrih desetih letih hitro prerasli. V vasi smo imeli v najemu že vse bivše kmetije in gospodarska poslopja za skladišča, ulica je bila polna tovornjakov in selitev je postala nujna. Leta 2015 smo se preselili v sedanje prostore. Tukaj smo šli res »all in« z jasnim ciljem, da postanemo eden resnih evropskih igralcev na področju toplotnih črpalk.
Kako bi opisali svoj način vodenja podjetja in kaj vam je najbolj pomembno?
Najbolj pomemben mi je korekten odnos in to, da se držimo dogovorov, kar v realnosti ni vedno tako samoumevno, kot se sliši. Ko sem prevzel vlogo direktorja, sem bil glede medsebojnih odnosov precej naiven. Namreč imaš predstavo, da se z nekom nekaj dogovoriš, ga plačaš in delo bo opravljeno. V vlogi delodajalca pa je to daleč od tega. Zakonodaja te zavezuje k izplačilu plače, ali boš od delavca dobil dogovorjen učinek ali pa bo cel mesec na bolniški, pa ti ni vnaprej zagotovljeno. Kot mlad človek težko dojameš, koliko nedela moraš kot delodajalec dejansko plačevati. Ampak potem to sprejmeš kot del igre.
Ljudje smo racionalno-iracionalna bitja. Ker je pri nas zaposlenih večinoma veliko inženirjev, nam je vodenje ekip in ukvarjanje z organizacijo ter odnosi sprva predstavljalo največji izziv. Vodenje je izjemno dinamičen proces, saj se trg, navade in pričakovanja ljudi nenehno spreminjajo, zato se moramo tudi sami nenehno prilagajati in učiti.
Koliko je trenutno zaposlenih v podjetju, kako se soočate s iskanjem kadra in kaj pri delavcih najbolj cenite?
Trenutno imamo okoli 120 zaposlenih. Glede kadra imamo zaenkrat srečo, saj nam uspešno uspeva pridobivati ljudi na vseh področjih, od razvoja do proizvodnje. V preteklosti smo iskali predvsem specifično znanje in zaposlili skoraj vsakega, ki je pokazal zanimanje. Danes pa se je to spremenilo. Sedaj gledamo predvsem na odnos do dela in osebnostne lastnosti – ali je človek takšen, da si z njim predstavljaš delati vrsto let.
Lahko je nekdo vrhunski strokovnjak, a če odnosi ne funkcionirajo, lahko ruši celoten proces. Vsi zaposleni morajo svoje delo dobro opraviti in ga predati naslednjemu v verigi, da je končni produkt kakovosten in stranka zadovoljna. Specifičnega znanja imamo v podjetju dovolj in ljudi hitro naučimo vsega potrebnega, saj se tega, kar počnemo mi, v šolah na takšnem nivoju sploh ne učijo.
Pa delavci prihajajo iz lokalnega okolja?
Kadrovsko sicer poskušamo delovati čim bolj lokalno, imamo pa tudi sodelavce iz Ljubljane, Slovenj Gradca, Postojne in Ajdovščine, ki na določenih oddelkih, kjer je to izvedljivo, delno delajo od doma.
Če pogledamo konkretne številke, kakšno je bilo poslovanje v letu 2025 v primerjavi z letom 2024?
V letu 2022 smo dosegli rekorden prihodek v višini 40 milijonov evrov, nakar je ta padel na 36 milijonov in nato na 24 milijonov v letu 2024. V letu 2025 pa so prihodki spet narasli na približno 28 milijonov evrov. Trg se je ponovno obrnil navzgor in beležimo rast.
Kateri segment oziroma produkt vam prinaša največ dobička?
Največ dobička prinašajo ogrevalne toplotne črpalke, kot je model Adapt, ter komercialni specialni sistemi, ki jih razvijamo za hotele, turistične objekte, šole, vrtce in bolnišnice. Ti specialni sistemi z eno napravo pokrivajo ogrevanje, hlajenje, pripravo tople sanitarne vode, ogrevanje bazenov in izkoriščanje odpadne toplote. Če se določen del objekta hladi, to toploto preusmerimo v segrevanje sanitarne vode ali bazena, namesto da bi jo zavrgli v okolico. Investitorji tako ne potrebujejo več ločenih sistemov, kar drastično zniža njihove obratovalne stroške.
Kako se v zadnjih letih spreminjajo zahteve in potrebe kupcev?
Z razmahom toplotnih črpalk pred približno desetimi leti se je na slovenskem trgu pojavilo vse mogoče, od klimatskih naprav z nalepko toplotne črpalke do uvoza iz Azije. Mnoga podjetja so prodala nekaj deset naprav in nato izginila, kupci pa so ostali brez podpore in servisa. Zaradi teh slabih izkušenj je slovenski kupec postal bistveno bolj zrel in zahteven.
Danes je ogromna tema hrup. V preteklosti je bilo v Sloveniji veliko medsosedskih sporov, ker so ljudje postavljali glasne naprave tik ob mejo. Kupci zato zdaj iščejo izjemno tihe toplotne črpalke, ki jih lahko brez skrbi postavijo kamorkoli, tudi pod okno spalnice, ne da bi motili sebe ali sosede. Kupci se prav tako zavedajo, da gre za dolgoročno investicijo. Za celoten ogrevalni sistem je začetni vložek relativno visok, zato ni pomembna le cena naprave, temveč njena učinkovitost v celotni življenjski dobi. Če je vrhunska in tiha naprava tisoč evrov dražja, a v petnajstih letih prinese za pet tisoč evrov prihrankov, je odločitev jasna. To postaja še bolj izrazito z novim sistemom omrežnin, časovnih pasov in obračunavanja moči, kjer se visoka učinkovitost hitro pozna na položnicah.
V zadnjih dvajsetih letih pa ljudje ogromno vlagajo tudi v urejanje okolice svojih hiš, fasade in zelenice. Pomembno jim je, kako naprava izgleda. Ne želijo si grde pločevinaste škatle, ki bi kazila arhitekturo objekta. Zato smo pri modelu Adapt 2 naslovili vse tri ključne parametre: učinkovitost, ki je do 30 odstotkov višja kot pri konkurenci, izjemno tiho delovanje brez specifičnih motečih zvokov ter moderen, monoliten dizajn, ki se zlije z okolico. Serijsko ponujamo izbiro med šestimi barvami, po naročilu pa smo delali že vse od rumene do vijolične.
Kaj vas torej najbolj razlikuje od konkurence?
Od konkurence, predvsem od velikih svetovnih proizvajalcev, ki v stotisočih kosih proizvajajo predelane klimatske naprave, se razlikujemo po tem, da resnično razumemo srednjeevropskega kupca. Naših naprav ni treba skrivati pod protihrupne nadstreške ali dodatne zaščite. Kupci ciljno iščejo naš model Adapt. Prednost je tudi v tem, da imamo domač razvoj in močno tehnično podporo z okoli 20 ljudmi v pisarni in na terenu, ki skrbijo za več kot 100.000 naprav na trgu. Že od leta 2012 oziroma 2013 imamo v vseh napravah serijsko vgrajeno oddaljeno upravljanje. Bili smo med prvimi na svetu, ki smo to omogočili. Če stranka javi napako, nam ni treba pošiljati serviserja iz Maribora v Lendavo ali na Ptuj za pet minut nastavitev, temveč težavo rešimo takoj na daljavo, kar lastništvo naše naprave na dolgi rok bistveno poceni.
Koliko enot toplotnih črpalk proizvedete letno?
Ker imamo zelo raznolik proizvodni program – od majhnih naprav z močjo enega kilovata do velikih sistemov z več sto kilovati –, je enote med seboj težko primerjati. Skupno proizvedemo med 7.000 in 9.000 enot letno.
In kolikšen del proizvodnje izvozite?
Izvozimo med 60 in 65 odstotki proizvodnje, odvisno od leta. Naši najmočnejši izvozni trgi so Švica, Avstrija, Italija, Irska, Velika Britanija, Nizozemska in Belgija. Velika Britanija se trenutno izjemno odpira, zelo močni pa smo v Švici. Tam so naše toplotne črpalke izjemno zaželene, saj imajo izjemno stroge norme glede hrupa in učinkovitosti.
Podjetje Kronoterm je pravkar prejelo zlato priznanje za najboljše inovacije celjske regije za inovacijo ESSENTA, za vami pa je videti že lepa zbirka priznanj. Na katero ste najbolj ponosni?
Vsako priznanje stroke in zadovoljnih kupcev nam pomeni ogromno. Veliko nagrad smo prejeli tako za poslovanje kot za dizajn in učinkovitost naših produktov. Če moram nekaj izpostaviti, nam je izjemno veliko pomenilo to, da nas je Javna agencija SPIRIT Slovenija razglasila za ambasadorja zelenega prehoda. To prinaša veliko odgovornost.
Kako to trajnostno naravnanost in zeleni prehod dejansko živite znotraj podjetja?
Seveda gledamo, da je naš način, kako delamo čimbolj okolju prijazen in varčen. Na strehi imamo lastno fotovoltaično elektrarno, prejšnji mesec pa smo dodali še baterijski zalogovnik, s katerim uravnavamo vršne porabe in zmanjšujemo obremenitev omrežja ter stroške.
V proizvodnji testiramo vsako toplotno črpalko, pri čemer nastaja velika količina odpadne toplote. To toploto iz proizvodnje in razvojnega laboratorija v celoti koristimo za ogrevanje našega objekta in sanitarne vode. Viške toplote preko geosond shranjujemo v zemljo in jih nato pozimi črpamo nazaj. V sami proizvodnji uporabljamo minimalno količino plastike. Ohišja naših naprav so iz prašno lakirane pločevine, kar zagotavlja izjemno trpežnost in popolno reciklabilnost. Plastika zunaj po sedmih letih pod vplivom UV žarkov spremeni barvo in se začne luščiti, naša toplotna črpalka pa je po petnajstih letih videti enaka kot prvi dan. Poleg tega uporabljamo izključno naravna hladiva, ki nimajo škodljivega vpliva na ozonski plašč in imajo skoraj ničen CO2 potencial. Na kar precej področjih se trudimo, delamo in razvijamo, da ne bi samo nekaj govorili, ampak da to tudi živimo in poskušamo biti vzor. Tudi naša lastna energetsko učinkovita kotlovnica je odprta in vidna, saj želimo trgu pokazati, da rešitve, ki jih prodajamo, sami uspešno uporabljamo.
Razvoj zahteva ogromno kapitala in prinaša tveganja. Kateri je bil tisti ključni tehnološki in poslovni preboj v zadnjem obdobju?
Rast in razvoj resnično terjata ogromno sredstev. Že moja starša sta vso zgodovino podjetja celoten ustvarjen dobiček puščala v podjetju za financiranje razvoja, zalog in investicij. To logiko nadaljujem tudi sam; iz podjetja ne umikamo kapitala, temveč vse reinvestiramo. Kupili smo tudi dodatnih 25.000 kvadratnih metrov zemljišča za prihodnjo širitev.
Ključen preboj pa se je zgodil okoli let 2017 in 2018, ko smo šli skozi celosten proces rebrandinga. Ponovno smo definirali naše vrednote in začrtali prihodnjo usmeritev. Na podlagi teh dognanj smo razvili model Adapt. To je pomenilo ogromen preskok v miselnosti celotne ekipe ter v samem pristopu k delu in razvoju. Produkt je bil zasnovan povsem drugače kot prejšnje generacije, kar je trg takoj prepoznal in nam prineslo izjemen uspeh.
Če bi danes prejeli milijon evrov dodatnih sredstev, kam bi jih vložili?
Brez dvoma v širitev proizvodno-skladiščnih kapacitet. V obstoječih prostorih smo že precej natlačeni, določena skladišča pa imamo na dislociranih enotah. Sredstva bi namenili za gradnjo novega objekta na našem zemljišču, kjer bi lahko proizvodnjo tehnološko dvignili na višji nivo z uvedbo robotizacije, za kar nam trenutno primanjkuje prostora. Vse vhodne materiale in končne produkte želimo imeti na eni lokaciji, saj s prevozom med skladišči izgubljamo čas in denar. Razvojno smo sicer na polnih obratih in imamo v pripravi ogromno projektov, zato bi ta sredstva najbolj koristila prav infrastrukturi.
Dandanes mimo tega vprašanja že skoraj ne moremo. Kako v podjetju vključujete umetno inteligenco?
V osnovi jo vsi zaposleni že uporabljamo kot pomoč pri vsakodnevnih administrativnih opravilih. Trenutno pa razvijamo namenski sistem, ki bo našim serviserjem, partnerjem na terenu in prodajni ekipi 24 ur na dan zagotavljal konkretne tehnične informacije ter podatke o terminih ogledov in servisov.
Naslednji korak bo implementacija v podporo končnim uporabnikom. Na naš oblak je nenehno priključenih preko 12.000 naprav. S pomočjo umetne inteligence bomo analizirali te podatke in uporabnikom svetovali, kako lahko z določenimi nastavitvami še dodatno optimizirajo delovanje svojega sistema glede na njihove navade. Na vsakem področju poskušamo čim več koristiti iz tega potegniti in uporabiti. Ker to ni več vprašanje, ali bo ali ne bo, ampak je dejstvo, s katerim se moramo soočati in izkoristiti.
Kje vidite Kronoterm čez pet do deset let?
Naši načrti so jasni: na kupljenih zemljiščih želimo zgraditi nov, večji proizvodno-skladiščni obrat, ki bo vključeval sodoben poligon za testiranje, center za šolanje monterjev in vzorčne hiše. Na področju trgov je cilj vzpostaviti izjemno močno prodajno mrežo in stabilno prisotnost na trgih zahodne in severne Evrope.
Prav tako želimo našim partnerskim monterjem ponuditi napredna digitalna orodja. Monter, ki ima na terenu postavljenih na primer 50 naših toplotnih črpalk, bo lahko preko našega portala celovito spremljal delovanje celotne flote naprav. To bo omogočilo bistveno hitrejšo in učinkovitejšo podporo strankam ter dvignilo zadovoljstvo uporabnikov na povsem nov nivo.
