Slika o ekološki, zeleni občini Hoče-Slivnica počasi polzi iz rok, medtem pa je v Slovenijo z zvrhano malho denarja vkorakal paradni konj Magna Steyr in s tem pravno zakoličil svojo ustanovitev.

Podjetje Magna Steyr, ki jo odprtih rok čakajo številni brezposelni Štajerci, ki v podjetje polagajo svoje upe, je uraden pričetek svoje proizvodnje v občini Hoče-Slivnica pričela pompozno – 4. maja je namreč še bolj utrdila vezi s Slovenijo z vpisom dokapitalizacije v višini dobrih 10 milijonov evrov.

Podjetje registrirano v Ljubljani

O ustanovitveni dokapitalizaciji v višini 10.007.500,00 evrov se je doslej pisalo bore malo, četudi novica ni ravno zanemarljiva. Prav tako v oči bode dejstvo, da je že od 13. oktobra 2016, odkar se je podjetje registriralo pri nas, kot sedež podjetja navedena Ljubljana. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj je avtomobilski koncern podjetje registriral v prestolnici in ne v Mariboru oziroma občini Hoče-Slivnica, kjer bo dejansko mesto proizvodnje.

Gre za isto stavbo na Tivolski cesti 48, kjer ima med drugim sedež tudi Slovenska tiskovna agencija in cela množica drugih podjetij. 

Civillna iniciativa potegnila kratko

Lokalne zbrke med krajani in okoljevarstveniki avtomobilskega mogotca očitno ne ganejo – verjetno je imela veliko pri tem tudi opraviti država, ki se je odločila projekt izvesti ne glede na vse. Z 10 milijonsko injekcijo je Magna zagotovo zakoličila svoj dolgo pričakovan prihod na Štajersko. Nekaj manj sreče so tokrat imeli člani Iniciative Rešimo Rogoški gozd, ki so včeraj na nujni seji državnega zbora Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kratkomalo potegnili kratko.

»Uspešno smo predstavili naš boj. Predlagali smo sklep, po katerem se prepreči sečnja prvih 8,6 hektarjev. Našli smo rešitev na degradiranih zemljiščih (gramoznica) za fiksnih 4,6 hektarjev. Za ostale 4 hektarje za fazo 1, pa je bilo rečeno naj še iščemo rešitev. Ljudje, nobeden uradnik v naši državi ne išče rešitve! To je grozno. Ampak, mi se ne damo!« so zapisali v iniciativi na socialnem omrežju Facebook.

Ministrstvo: nadomestno zemljišče ni docela degradirano

Kot smo že pisali, so člani iniciative rešitev gozda pred sečnjo našli v drugem, že degradiranem zemljišču v neposredni bližini prihajajoče Magne. Gre približno 10 hektarjev nekdanjih stavbnih zemljišč, ki so sodeč po prostorskem načrtu, podobno kot gozdovi, prav tako spremenjena v kmetijska, a so za kmetijsko rabo namenjena šele v drugi fazi projekta. Člani iniciative so tako predlagali zamenjavo faz. V prvi fazi naj se namesto sekanja kot nadomestna zemljišča pač uporabi omenjena degradirana zemljišča v neposredni bližini nove industrijske cone. Toda včeraj so na seji državnega zbora državni oblastniki odločili, da je od teh desetih dejansko degradiranih le 5 hektarjev, tako da bo dobrih 4 do 5 hektarjev gozda kljub vsemu padlo.

»Rekli so, da so nam stopili nasproti in naj zdaj odnehamo, čeprav smo bili mi tisti, ki smo priskrbeli 4 hektarje, to je polovica ... A ne morejo tudi oni stopiti naproti in poskrbeti za drugo polovico? A mora civilna iniciativa opravljati delo ministrstev in javnih služb? Mislim, res žalostno,« je za Mariborinfo komentiral Simon Žlahtič iz Civilne iniciative Rešimo Rogoški gozd.

Argumentacija ministrstva ne vzdrži

Kot še dodaja, so na ministrstvu obljubili, da bodo nadomestna zemljišča poskusili najti drugje, a Žlahtiča s to obljubo nekako niso prepričali. Sicer pa je tukaj na mestu omeniti paradoks argumentacije ministrstva – češ, degradirano zemljišče, ki so ga predlagali na iniciativi, torej po mnenju ministrstva ni v popolnosti degradirano (degradiranih naj bi bilo le 4,6 hektarjev), zato se bo sekalo gozd – ki prav tako ni degradiran. Argument – teh zemljišč ne moremo uporabiti, ker niso degradirana – tako pade, kajti potemtakem ne bi mogli uporabiti niti gozda. Mar je res tako nujno, da pade ravno gozd, ali gre bolj za potrditev predpostavke, kot jo omenja Žlahtič, namreč, da je lažje preprosto zarisati eno veliko krožnico okrog velikega gozda, kakor se potruditi in nadomestna zemljišča iskati po fasciklih?

Tudi referendum odpade

Kot je pojasnil, pa tudi prvotna ideja o najslabšem scenariju – referendumu proti sečnji – odpade. Po zakonu je namreč tako, da bi referendum, če bi ga hoteli izvesti, morali prijaviti še pred sprejetjem občinskega prostorskega načrta. A spomnimo, o tem prostorskem načrtu krajani, celo nekateri svetniki naj ne bi bili obveščeni, iniciativo pa so ustanovili šele zatem, ko so uvideli, kaj se dogaja za zaprtimi vrati.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice