Mariborski mestni svetniki so danes imeli še eno vročo razpravo o vprašanjih, povezanih z Javnim holdingom Maribor.
Kljub temu je bilo na koncu dovolj glasov za sprejem konsolidiranega letnega poročila Javnega holdinga Maribor za lani, potrditev načrta za letos, določitev prejemkov nadzornikov in tudi imenovanje članov nadzornega sveta holdinga.
Zapletlo se je že na začetku, saj so nekateri mestni svetniki protestirali zaradi načina sklica današnje seje. Šlo je namreč za izredno sejo, ki med drugim ne dovoljuje spreminjanja dnevnega reda.
Služba za delovanje mestnega sveta je pojasnila, da je izredna seja zato, ker mestni svet praviloma ne zaseda julija in avgusta, a se s točkami o holdingu mudi med drugim zaradi poteka mandata sedanjih nadzornikov.
-
Lokalno | 5 komentarjevRazpis za novega direktorja Nigrada neuspešen, kaj sledi?
Mikl: Dobiček ni rezultat dela holdinga
Ob sprejemanju gradiva se je najprej zaiskrilo pri konsolidiranem letnem poročilu Javnega holdinga Maribor za poslovno leto 2023.
Direktor holdinga Andrej Rihter je bil odsoten iz osebnih razlogov, v gradivu za sejo pa je ocenil poslovanje kot uspešno.
»Skupina je v letu 2023 dosegla 140,1 milijona evrov prihodkov od poslovanja, kar je 22 odstotkov več kot v predhodnem letu, ko je bilo doseženih 114,5 milijona evrov. Prav tako je bil v 2023 dosežen čisti dobiček v višini 6,1 milijona evrov oziroma 89 odstotkov več kot v letu 2022, ko je znašal 3,2 milijona evrov,« je navedel.
Predstavnica svetniške skupine Gibanja Svoboda Karin Jurše je bila ogorčena, ker ni dobila pojasnila, kako je lahko prišlo do tako velikega povečanja dobička in kakšna so merila za izplačilo delovne uspešnosti direktorju.
Stojan Auer iz LPR je pogrešal informacije o nagradah poslovodstvu in članom organom nadzora. Milan Mikl iz SDS pa je poudaril, da ugotovljeni dobiček ni rezultat dela holdinga, temveč posameznih javnih podjetij in njihovih direktorjev, zato se je SDS vzdržala glasovanja pri sprejemanju tega poročila. Na koncu je mestni svet sprejel poročilo s 23 glasovi za in nobenim proti.
Razburjenje zaradi višine zneskov članov nadzornega sveta
Z 18 glasovi za in tremi proti so sprejeli konsolidirani poslovni načrt skupine Javni holding Maribor za letošnje leto, v katerem se med drugim predvideva ureditev financiranja zavetišča za živali, remont sortirnice odpadkov in širitev pokopališča Dobrava.
Mestna svetnica Levice Tatjana Frangež je ob tem opozorila na številne pritožbe meščanov glede košnje trave v mestu, kar je župan Saša Arsenovič priznal in se v imenu pristojnih služb opravičil.
Še bolj ognjevita je bila izmenjava mnenj pri sprejemanju sklepa o določitvi prejemkov za člane nadzornega sveta in člane komisij nadzornih svetov v holdingu, katerega cilj naj bi bila uvedba enotnih meril znotraj skupine.
Po tem predlogu znašajo sejnine 300 evrov za člana nadzornega sveta in 350 evrov za predsednika nadzornega sveta, upravičeni pa so tudi do osnovnega plačila za opravljanje funkcije, ki znaša na člana na letni ravni 11.300 evrov ter za predsednika 16.950 evrov.
»Prav je, da nadzornike glede na njihovo delo in rezultate primerno nagradimo,« je menil župan.
Opozicija je bila zelo kritična do višine zneskov, v Listi kolesarjev in pešcev so celo podali nižji predlog.
»Letna plačila za opravljanje funkcij nadzornikov in članov komisij nadzornega sveta v holdingu naj se določijo 25 odstotkov višje od zneskov, ki so bili predhodno potrjeni za javna podjetja v skupini. 7533 evrov za člana nadzornega sveta je več kot primerno plačilo, ki ga mesečno prejema, tudi če sej ni,« je dejala njihova predstavnica Tjaša Gojkovič.
Prvotni predlog je bil sprejet z enim glasom razlike (17 za in 16 proti), zato mestni svet ni glasoval o predlogu omenjene mestne svetnice.
Izbor kandidatov dogovorjen med Arsenovičem in Gibanjem Svoboda?
Največje razburjenje v dvorani je bilo ob sprejemanju predloga za imenovanje članov nadzornega sveta holdinga
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je dala na glasovanje štiri kandidate (Roberta Ciglariča, Mateja Bastiča, Franca Derganca in Davida Kastelica), kar je vznemirilo več svetniških skupin, ki so prepričane, da bi morali imeti na mizi vse prijavljene kandidate.
Številni svetniki in svetnice so izrazili prepričanje, da je izbor kandidatov posledica dogovora med županom in Gibanjem Svoboda, čeprav jih nekateri v Svobodi javno niso podprli.
Predlagana četverica je prejela 17 glasov podpore, 15 mestnih svetnikov je glasovalo proti. Ker so bile pritožbe na potek glasovanja, so zatem ponovili glasovanje in nove nadzornike potrdili celo z 22 glasovi.
Mnogo manj pozornosti je bilo namenjene letnemu programu odprave posledic lanskih poplav in plazov, v katerem so načrtovana vlaganja ocenjena v višini nekaj manj kot 3,9 milijona evrov. Župan je nato nadaljeval z novo izredno sejo, na kateri so med drugim potrdili spremembe letnega programa obnove vodovoda.
