Mlada lovka: Ob svitu se iz trave začno kazati kožuščki. Opazuješ, ocenjuješ in šteješ divjad

Eva Kaučič je 26-letna lovka, ki sicer zaključuje podiplomski študij kemijske tehnologije v Mariboru. Prav v času v fakulteti pa se je spoznala z lovstvom.

Začelo se je kot raziskovanje hobija, a pove, da je lovstvo postalo več, postalo je način življenja. 

Zaupa nam, da že od nekaj rada preživlja svoj čas v naravi, kar pa zaradi hitrega tempa življenja postaja vedno bolj pomembno. 

»Zaradi hitrega življenjskega tempa in stresa, bi vsak kdaj moral sesti na prežo, izklopiti telefon, vdihniti sveži zrak, umiriti svoje misli in opazovati, kako se življenje v naravi prebuja, ko se vse umiri. Ta občutek, točno ta občutek miru, je razlog, da sem se pridružila lovcem,« za Mariborinfo pove mlada lovka Eva. 

Lovec se odpravi od doma, ko mesto še spi

Večina lovskih odprav se začne, ko večina ljudi še spi. Vstaneš v temi, oblečeš zelena oblačila, vzameš dvogled, puško in nož, včasih še kamero ali spektiv, in se odpraviš v naravo, pove Eva. 

Na pot se odpravi z avtomobilom, ki pa ga pusti daleč stran od preže ali kraja, kjer boš sedel. Do preže se lovec sprehodi tiho in mirno, spleza na vrh in se udobno namesti. 

»Ob svitu, takrat je najlepše, se iz trave začno kazati kožuščki. Opazuješ, ocenjuješ in šteješ divjad. Kmalu po svitu se divjad ponovno umakne v gozdove,« pove lovka in doda, da se jutranji lov zaključi, a tako poteka tudi lov ob mraku. 

Mlada lovka pravi, da v prvi vrsti lovci delajo prav to - opazujejo, štejejo divjad. Medtem ko se ostali prebujajo ali spravljajo k večernemu počitku lovci opazujejo divjad, njihovo obnašanje, težo, velikost, zdravstveno stanje in številčnost. 

»Lovcev se drži zelo neprijeten sloves«

Eva opaža, da se mesta vedno bolj širijo, življenjski prostor živali pa se manjša. Zato živali zahajajo na polja, travnike, v vinograde in sadovnjake ter tam povzročajo škodo. 

Lovci so tako odgovorni tudi za to, da se ta škoda popravi ali prepreči. 

»Na primer, če divje svinje razrijejo travnik, ga lovci v svojem prostem času, s skupinskimi akcijami poravnamo,« pripoveduje. 

Zraven sanacije takih škod pa postavljajo tudi odvračala, da divjad ne obgrize vinogradov, postavljajo krmišča in lačnim želodčkom zagotovijo hrano in jih tako odvračajo od iskanja hrane pri bližnjem kmetu. 

A doda, da lovci vršijo tudi odstrel divjadi. »Vendar ja, vrši se tudi odstrel divjadi, a ne, ker bi si tega sami zelo želeli, ampak zaradi tega, ker se mora. Na primer, če neka vrsta divjadi nima plenilca, se bo namnožila, ko se bo namnožila bo potrebovala življenjski prostor, ker ga ne bo imela, se bo kvaliteta življenja poslabšala,« pojasni. 

Odstrel divjadi, ki je sicer natančno določen in predpisan, se vrši zato, da zagotovijo številčnost divjadi z zmožnostmi okolja. Tako poskrbijo, da bo populacija živali zdrava. 

Pove, da je najbolj ponosna na svojega prvega odstreljenega srnjaka. Opazovala ga je dolgo in tako je že spomladi opazila, da z njim nekaj ni v redu. Rogovje je imel deformirano, zato je ocenila, da je bolje, da se tak srnjak odstreli. 

V primeru genske deformacije se lahko namreč taki geni širijo naprej. Po odstrelu so v lobanji opazili veliko strelov z zračno puško, ki so mu deformirali čeljust in rogovje. 

Sama uporablja puško risanico modela Titan 6, v kalibru 6,5 x 55SE. Kaliber je zaradi majhnega odsuna primeren za ženske, a hkrati je dovolj močan za večino vrst divjadi. 

Zaradi osveščanja o naravi se število lovk povečuje

Eva je le ena od majhne skupine lovk v Sloveniji, a opaža, da se število mladih lovk z leti povečuje. Do tega prihaja zaradi spletnih medijev in vedno večjega osveščanja o naravi. 

Lovska družina, v katero je vključena, šteje 58 članov, od tega sta bili do nedavnega le dve lovki. A letos se jim bo priključila še ena mlada bodoča lovka. 

Kljub začetni zadržanosti starejših lovcev do nje, pa so jo kaj kmalu toplo sprejeli medse. Šaljivo pove, da so se ženske družbe razveselili predvsem mlajši lovci v družini. 

»Nihče se ne vpraša, koliko divjadi se letno povozi zaradi gradnje cest«

Opaža, da imajo lovci v medijih in v očeh mnogih zelo slabo podobo, pri kateri pa ni prav nič pomagal tudi incident z medvedom v Halozah. 

Meni, da se lovce z odstreli krivi za zmeraj manjše število prostoživečih živali, a nihče se ne vpraša, koliko teh živali konča pod kolesi vozil, na cestah, ki jih zgradimo skozi njihovo okolje. 

»Živali se zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora sprva poskusijo umakniti drugam, vendar se zaradi premajhnega življenjskega prostora iste vrste divjadi začno pojavljati boji za preživetje ter ozemlje ali celo širiti bolezni, kot so na primer garje,« pojasni. 

A doda, da lovci skrbijo tudi za krmljenje živali. S tem preprečijo, da bi divjad zahajala na kmetijske površine in povzročala škodo na pridelkih. Postavljajo tudi solnice, ki jih divjad liže in tako pridobi pomembne minerale. 

Eva pa je kritična tudi do nedavnega odstrela medveda v Halozah. Pove, da je lovska zakonodaja jasna in bi lovec za odstrel nelovne divjadi potreboval dovoljenje, ki ga v tem primeru ni imel. 

Opredelila se je tudi do teorij, da je lovec mislil, da strelja na divjo svinjo, a Eva je jasna. 

»Dejstvo je, da ne upleniš nečesa, za kar nisi stoodstotno prepričan, da je to, kar meniš. Se strinjam, odstrel ni bil lovsko etičen in je prav, da se takšna dejanja ostro kritizira,« pove.