Na Židovskem trgu v Mariboru danes odpirajo dve razstavi del mladih ustvarjalcev. Galerija Društva likovnih umetnikov Maribor predstavlja lanske nagrajence Primavera, Galerija Media Nox pa letošnje sodelujoče v projektu Vabljeni mladi.
Obe razstavi se nanašata na razpis Vabljeni mladi, ki ga DLUM izvaja od leta 2001.
»Društvo likovnih umetnikov Maribor vsako leto povabi mlajšo generacijo, da žirijo prepriča ne glede na izobrazbo ali predhodne razstavne uspehe, s tem pa omogoča, da se ustvarjalci, stari do vključno 35 let, predstavijo kot perspektivni umetniki in pridobijo prostor v galerijah - morda tudi prvič,« pojasnjuje kuratorka Sara Nuša Golob Grabner.
Najbolj prepričljivim umetnikom žirija vsako leto podari dve listini primavera in nagrado primavera. Na razstavi Galerije DLUM se bodo predstavili lanski nagrajenci Ana Malnar, Olja Simčič Jerele in Matevž Čebašek.
Letošnji sodelujoči v projektu se predstavljajo na razstavi Galerije Media Nox, ki spada pod okrilje Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor. Strokovna komisija je na javnem razpisu za sodelovanje na razstavi izbrala 18 mladih ustvarjalcev. To so Katarina Aman, Ela Andlovic, Eva Anzeljc, Tilen Hebar, Nana Irgolič, Nuša Jelenko, Luka Kuhar, Miha Majes, Tia Marie Messinger, Hana Nekrep, Maruša Pajnič, Kalina Naskovski Perne, Ajda Podgorelec, Mori Sikora, Ema Širec, Jason Tilen Unterlehner, Maja Vavpotič in Eva Žgajnar.
Brez krovne teme in omejitev medija
»Namen razpisa kljub njegovemu žirantskemu in nagrajevalnemu značaju ni hierarhija, temveč dajanje priložnosti in vidnosti čim več novim ustvarjalcem znotraj zmožnosti sodelujočih ustanov. Prav zato natečaj nima razpisane krovne teme ali omejitev likovnega medija,« je navedla kuratorka.
Opaža, da se življenjske okoliščine v času izjemne eksistencialne negotovosti pričakovano izkazujejo tudi v likovnih delih najmlajših generacij. »Sprva je močno opazna vrnitev k figuraliki, ki jo lahko dojemamo kot iskanje oprijemljivega, konkretnega in željo po neposredni reprezentaciji obstoja, ki se v sodobnem bivanju pogosto obravnava kot le simbol, redukcija ali fragmentacija različnih ločenih, opravilnih funkcij. Figuralika je podkrepljena s teoretskimi premisleki o sami predmetnosti in njeni ranljivosti oz. identitetni nestalnosti, kot tudi z introspekcijo in razgaljenostjo obremenjene psihe, ki pa ni le samonanašalna, temveč v dialogu s sistemskimi faktorji, ki so pripeljali do njene teže,« je kuratorka zapisala v katalogu k razstavama.
Med preteklostjo, vsakdanom in negotovo prihodnostjo
Umetniki se ozirajo v preteklost, bodisi družbeno ali osebno in jo po pomembnosti umeščajo v sodobni razvojni tok in špekulacije prihodnosti. »Ključni so njihovi razmisleki o vsakdanu in lastni vlogi v njem, majhnosti ali veličini znotraj podanih ustaljenih ritmov, ki so mestoma obravnavani izrazito kritično, družbeno angažirano. Opažamo lahko tudi povratek h klasičnim likovnim medijem in ustvarjanju z materialom kot primarnim komunikacijskim sredstvom, kar lahko prav tako razumemo kot željo po konkretnem, stabilnem in oprijemljivem znotraj kaosa, ki v znane in klasične pristope neizogibno vliva inovacijo in željo po jasnem izrazu,« je še navedla Sara Nuša Golob Grabner.
