Izpad električne energije vplival tudi na sistem daljinskega ogrevanja v Mariboru.
Ob nedavnih izrednih razmerah zaradi obsežnega izpada električne energije je direktor Energetike Maribor Jože Hebar opozoril na močno odvisnost sistema daljinskega ogrevanja od stabilne oskrbe z elektriko.
Zahvalil se je vsem terenskim ekipam Elektra Maribor, drugim elektrodistribucijam ter družbi ELES za prizadevanja pri odpravljanju posledic zahtevnih vremenskih razmer, ki so prizadele celoten energetski sektor.
»Zavedamo se, da so bile okoliščine ekstremne in da je bilo delo na terenu izredno naporno,« je poudaril.
Sistem, ki ogreva do 50.000 Mariborčanov
Energetika Maribor letno distribuira do 120 gigavatnih ur toplote. Za lastno delovanje potrebuje do tri megavate električne moči.
Soproizvodnja električne energije dosega do 18 megavatov električne moči ter do 78 gigavatnih ur letno proizvedene in v omrežje oddane električne energije.
Kot poudarja direktor, potrebnih količin električne energije za neprekinjeno obratovanje ni mogoče nadomestiti z mobilnimi agregati, ne tehnično ne ekonomsko.
Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da so toplotne postaje v večstanovanjskih objektih neposredno vezane na električno napajanje posameznega objekta. Popoln izpad elektrike zato pomeni tudi prekinitev distribucije toplote.
Nihanja napetosti in otočno obratovanje
Energetika Maribor ima vzpostavljene dodatne varnostne mehanizme: napajanje iz različnih smeri, podvojene transformatorje ter priključitve na različne razdelilne transformatorske postaje.
Kljub temu so težave na 400- in 110-kilovoltnem omrežju povzročile nihanja napetosti, kratkotrajne izpade in motnje v kakovosti napajanja.
Zaradi tega so morali v določenih obdobjih prilagajati oziroma začasno omejevati proizvodnjo ter izvajanje sistemskih storitev. V določenem obdobju so zagotovili otočno obratovanje prek dizelskega agregata za najobčutljivejšo opremo.
Motnje so zaznali tudi drugi odjemalci, tako gospodinjstva kot podjetja. Pojavljalo se je utripanje razsvetljave, motnje pri delovanju občutljivejših naprav ter posamezne okvare.
Poziv k analizi in boljši komunikaciji
»Stabilnost in kakovost napetosti sta za energetsko intenzivne sisteme ključnega pomena,« opozarja Hebar. Po njegovem mnenju je po takšnih dogodkih smiselno opraviti poglobljeno analizo ter razmisliti o dodatnih preventivnih in komunikacijskih protokolih.
Posebej poudarja pomen pravočasne in strukturirane komunikacije z večjimi ter sistemsko pomembnimi odjemalci. Le usklajeno delovanje vseh deležnikov v kriznih razmerah lahko zagotovi optimalne rešitve.
Energetika Maribor je po njegovih besedah storila vse, da je zagotovila stabilnost sistema daljinskega ogrevanja, ki toploto zagotavlja med 40.000 in 50.000 občankam in občanom Maribora.
Ob tem opozarja, da sistem daljinskega ogrevanja po veljavni zakonodaji sicer ni formalno opredeljen kot kritična infrastruktura po zakonu o kritični infrastrukturi, vendar ima za mesto izrazit družbeni in gospodarski pomen.
»Verjamemo, da bodo izkušnje iz teh izrednih razmer prispevale k dodatni krepitvi odpornosti energetskih sistemov ter izboljšanju medsebojne koordinacije in komunikacije v prihodnje,« je sklenil direktor Energetike Maribor.
