Sobotne Parade ponosa v Mariboru, ki je potekala pod pod sloganom Iz zakonov v družbo, se je udeležilo preko 300 ljudi. Pri tem je vnovič prišlo do incidentov in nasilja, tako da je morala posredovati policija.
Vsaj ena oseba je morala poiskati pomoč na urgenci, so sporočili organizatorji iz Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Nekaj deset nasprotnikov parade je že pred začetkom dogodka prišlo na Trg svobode in v znak protesta razprostrlo slovensko zastavo, so zapisali v sporočilu za javnost.
Med kulturno-umetniškim programom sta se nato po njihovih informacijah nedaleč od Trga svobode zgodila vsaj dva incidenta, v katerih sta bila tarča napada udeleženca parade, ki sta dogodka prijavila policiji.
Prav tako so seznanjeni z vsaj enim napadom, ki se je zgodil po zaključku uradnega dela parade, ko so se udeleženci že razkropili po mestu. Vsaj ena oseba je morala poiskati pomoč na urgenci.
Ob tem so v centru nasilje ostro obsodili. »Pomembno je, da se zoper sovraštvo in diskriminacijo odzovemo takoj, skupaj in povezano. Hkrati pa takšni dogodki, kot tudi sovražni govor na družbenih omrežjih, ki ga je pred parado (še) več, potrjujejo eno od ključnih sporočil letošnje mariborske Parade ponosa: da so parade, s katerimi opozarjamo na neenakosti v družbi in na nesprejemanje drugačnosti, še vedno potrebne in da je spremembe iz zakonov treba prenesti v družbo.
Zakoni so pomembni, pomembni pa so tudi socialni premiki. Šele z združevanjem teorije in prakse bomo na pravi poti,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so ocenili, je sicer na področju pravic skupnosti LGBTQIA+ v Sloveniji prišlo do napredka, pri čemer so izpostavili uzakonitev istospolnih zakonskih zvez in skupnega posvajanja otrok ter odpravo prepovedi darovanja krvi za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.
A določene pravice ostajajo nedosegljive, ena od poti do njih pa so spremembe zakonov, so dodali.
»Ena najbolj pomembnih človekovih pravic je ta, da lahko (po)vemo, kdo smo«
V okviru kulturno-umetniškega programa je v soboto na oder stopilo več govorcev.
»Ena najbolj pomembnih človekovih pravic je ta, da lahko (po)vemo, kdo smo. Povsod. Brez strahu, brez (samo)cenzure, brez ocenjevanja ravni ogroženosti. In brez občutka, da zgolj živeti našo resnico drugim predstavlja grožnjo. Pravica do svobode izražanja in svobode biti je od nekdaj v ospredju LGBTIQ+ političnih zahtev in bojev. Je osrednja nota vseh parad ponosa,« je v govoru izpostavil Linn Julian Koletnik iz Amnesty International Slovenije in zavoda TransAkacija ter ponovno pozval k podpisu peticije za pravico trans oseb do samoopredelitve.
»Zdaj moramo vlado in institucije držati za besedo, glasno opozarjati na kakršnokoli diskriminacijo in skupaj poskrbeti, da nobeno nasilje ne bo spregledano - doseči moramo, da se vsi zavedamo, kako je biti LGBTIQ+ oseba v Sloveniji,« je dejala Katja Štefanec iz društva Parada ponosa.
»Dokler se bomo v Mladinskem kulturnem centru Maribor srečevali s posamezniki, ki svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete ne morejo svobodno živeti v domačem, šolskem ali delovnem okolju, dokler se bodo po mestu pojavljali napisi in nalepke ANTI LGBT, dokler bomo Parado ponosa lahko organizirali samo ob spremstvu policije, obstajajo razlogi za organizacijo Parade ponosa v Mariboru,« pa je povedala direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor Marja Guček.
Podporo paradi so bodisi s pismom bodisi z vnaprej posnetim nagovorom izrazili tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, evropski poslanec Matjaž Nemec ter pobudnica prve parade ponosa v Ljubljani Tatjana Greif.
Do nasilja na paradi ponosa je prišlo tudi julija v Ljubljani.
