Gnezdenje labodke na Lentu traja predolgo in iz jajc se zagotovo ne bodo izvalili mladiči. Nesrečna labodka še vedno vztraja pri svojem gnezdu, kjer ji je nekdo nasul češnje, ki so popolnoma neprimerna hrana za laboda.
Žalostno usodo labodke, ki na Lentu gnezdi že skoraj polna dva meseca, spremljajo številni Mariborčani, ki se sprašujejo, kako dolgo bo še vztrajala pri svojem gnezdu. Pri tem ob gnezdu dnevno odložijo ogromno hrane, večina pa je povsem neprimerna za labode.
Tako je nekdo ob labodjem gnezdu nasul večjo količino češenj. Sadje je popolnoma neprimerna hrana za labode, tudi kruh ni za labode najbolj priljubljena prehrana.
Labodi se prehranjujejo predvsem z vodnim rastlinjem na dnu rek, ki ga nabirajo tako, da se s prednjim delom telesa in iztegnjenim vratom potopijo pod vodo, medtem ko zadnji del telesa gleda iz nje. Labodi ob mestnih rekah posežejo tudi po kruhu in zrnjem, s katerim jih ponavadi hranijo mimoidoči.
Mladičev ne bo
Labodje gnezdo na Lentu že od začetka aprila privablja mimoidoče, ki so z radostjo spremljali živalsko romantično zgodbo te pomladi. A romantična zgodba se je sprevrgla v pravo malo tragedijo, saj zadnje dni tudi mimoidoči sočustvujejo z žalostno labodko, ki ne bo dočakala mladičev.
Gnezdenje namreč traja predolgo in upanje na uspešno izvalitev labodjih mladičev je splavalo po vodi. »Mladiči bi se morali izvaliti v roku 35 dni. Zdaj pa to traja že predolgo in ni več možnosti za uspešno izvalitev,« je o tragičnem koncu zgodbe gnezdenju na Lentu sklepal Tilen Basle, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Labodka kljub temu še vedno vztraja pri svojem gnezdu in upa na čudež, a je po besedah Basleta le še vprašanje časa, kdaj bo gnezdo zapustila. Zakaj ni prišlo do uspešne izvalitve ni povsem znano. Po vsej verjetnosti so na jajca preveč vplivali okoljski dejavniki, kot je vročina. Povsem možno pa je tudi, da so jajca že od samega začetka prazna.
