79-letni Dušan je priklenjen na posteljo, bolniška soba na pljučnem oddelku v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pa je nehote postala njegov dom.
Na pljučnem oddelku v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru se odvija žalostna zgodba 79-letnega Dušan Grahovaca, ki je pred 52 leti prišel v Slovenijo, zdaj pa že leto in pol živi v bolniški sobi mariborskega kliničnega centra, saj nima stalnega bivališča in ustrezne dokumentacije.
Zaradi nepokretnosti ga dom za brezdomce ne more sprejeti, v dom za starejše pa ne more, ker nima urejenega statusa državljanstva.
Njegov primer pozna ves državni in politični vrh, a rešitve zanj, vsaj zaenkrat, ni.
Izbris iz registra stalnega prebivalstva mu je zapečatil življenje
Pisalo se leto 1972, ko se je Dušan kot mlad moški iz Bosne in Hercegovine preselil v Slovenijo. Zaposlil se v Jeklotehni, dvajset let kasneje, leta 1992 pa pristal v skupini izbrisanih.
In prav tukaj se je Dušanova življenjska zgodba začela zares zapletati.
»Potem je pač priložnostna dela, kakšna opravljal, delal je tudi na neki kmetiji recimo, ko pa se je tudi tam lastništvo menjalo in je ostal brez vsega, tako, da je bil na koncu v bistvu brezdomec,« je povedal Mišel Ristov, socialni delavec v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
To, da si takrat ni uredil statusa slovenskega državljana, Dušan še danes močno obžaluje, nam zaupa Ristov, ki Dušana večkrat obišče in se z njim pogovori.
Ob sprejemu v bolnišnico so najprej mislili, da gre za klasičen primer brezdomca, ki se bo po opravljenem zdravljenju vrnil nazaj v zavetišče, kjer je prebival pred sprejemom v bolnišnico, a ni bilo tako.
»Potem smo pa videli, da gospod dejansko nima nobenih papirjev in je bil tudi pod malo drugačnim imenom voden najprej, ker uradno v konkretnih evidencah ni bil voden pod pravim imenom,« je razložil Ristov.
Ker nima kam, prebiva v bolniški sobi
Ker Dušan Grahovac nima urejenega državljanstva in stalnega prebivališča, ga ne morejo namestiti v dom za starejše. Zaradi svoje nepokretnosti pa se ne more vrniti niti v zavetišče za brezdomce.
»Težava je v tem, da naše zavetišče je sestavljeno tako, da imamo pet bivalnih enot – bivalnikov, ki so locirani zunaj na našem vrtu v zavetišču, sanitarije pa so v notranjih prostorih. Tukaj gre za določene ovire, ki jih gospod ne bi mogel premagovati ali z vozičkom ali kako drugače,« je povedal Darko Bračun iz Nadškofijske karitas Maribor, kjer so za Dušanovo zdravje v okviru probono ambulante v preteklosti že večkrat poskrbeli.
Naveličan in razočaran
Dušanovo zdravstveno stanje se je sicer izboljšalo do te mere, da zdravljenja že nekaj časa ne potrebuje. Je pa dejstvo, da je bolnišnica že leto in pol njegov življenjski prostor, močno načelo njegovo psihično zdravje.
»Je razočaran nad situacijo, ki se mu je zgodila, zelo zelo sam sebe krivi za to, kar se mu je zgodilo. Je pa že res naveličan – leto in pol je že dejansko v bolnišnici in samo čaka, če se bo kaj premaknilo. Sam nima neke moči, da bi lahko karkoli naredil glede tega,« nam je zaupal Ristov.
S primerom je seznanjen ves državni vrh
Za to, da bi se za Dušana vendarle našla neka rešitev, se v mariborskem kliničnem centru nadvse trudijo. A jim je doslej uspelo urediti zgolj začasno prebivališče.
»Njegov primer poznajo vsi – od ministrstva za notranje zadeve, za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvo za solidarno prihodnost. Zanj vesta tudi Vlada Republike Slovenije in Predsednica Republike Slovenije,« nam je povedal Ristov, ki pa je dodal tudi, da se Dušanovega primera vsi otepajo.
A njegov primer še zdaleč ni osamljen.
»To so predvsem vedno starejše osebe. V zadnjih petih letih me je opozorila naša diplomirana medicinska sestra, da smo obravnavali okoli deset podobnih primerov,« nam je zaupal Bračun.
V Nadškofijski karitas v Mariboru imajo rešitev, ki jo državi predlagajo že dalj časa, a posluha vsaj do danes za to še ni bilo, sami pa tega ne zmorejo.
»Nujno bi potrebovali neko po-hospitalno enoto, kjer bi bili prejemniki pomoči, ki potrebujejo takšno pomoč tudi primerno medicinsko oskrbljeni,« nam je razložil Bračun.
Vse do takrat pa v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor apelirajo državne službe, naj resno vzamejo Dušanov primer in ga uredijo – ne čez pol leta, ne čez en mesec, ampak danes.
