Pomembna znanstvenika, podjetnik, pomorščak in član kraljeve družine – vsem je skupno to, da so nekdaj prebivali v našem malem mestecu.
Mnogi boste ob pregledu članka zavzdihnili, kaj pa Leon Štukelj ali pa Rudolf Maister, mar nista dovolj pomembna za tak seznam? Že, že, pa vendar zanju vsi vemo, da sta živela v Mariboru in kako pomembno funkcijo sta imela v mestu kot po svetu. Za kandidate spodaj pa nekateri verjetno niste niti še slišali ali pa se vam ni sanjalo, da so živeli tudi v štajerski prestolnici. Morda je čas, da se ponovno spomnimo nanje.
»Judovski Hutter« Marko Rosner
Mariborski podjetnik Marko Rosner je v tridesetih letih 20. stoletja v svojih tovarnah zaposloval kar tisoč ljudi. Število, ki bi danes marsikomu prineslo ne le spoštovanje mesta, pač pa tudi spomin v prihodnje rodove. Še pred začetkom druge svetovne vojne je bil Rosner lastnik kar treh tekstilnih tovarn v Melju. Prvi dve, Jugotekstil in Jugosvila, je leta 1932 s sedežem v Melju odprl skupaj z judovskim družabnikom Viljemom/Vilkom Löblom (pozneje Larič). Dve leti pozneje je sam ustanovil še tretje podjetje Tekstilna tvornica, prav tako s sedežem v Melju. Do konca tridesetih let je v njegovih podjetjih delalo že tisoč ljudi, zato ga še danes spremlja nadimek »judovski Hutter«.
Oče izmeničnega toka Nikola Tesla
Ste vedeli, da je tudi Nikola Tesla, eden največjih umov 20. stoletja, čigar ideje danes razsvetljujejo ves svet, nekdaj živel v Mariboru? Svetovno znani znanstvenik je bil v študentskih letih strasten kvartopirec, kar mu je povzročilo nemalo preglavic zaradi pomanjkanja denarja. Že v drugem letniku fakultete v Gradcu so ga karte pričele vidno ovirati pri študiju. Tako se je leta 1878 zaradi izgube vojaške štipendije, zaigranega denarja in odrečene pomoči očeta odpovedal nadaljnjemu študiju in preselil v Maribor; živel naj bi na območju današnje Partizanske ceste. A tudi tukaj mu ni šlo prav dobro. Za borih 60 guldnov se je zaposlil kot tehnični risar pri nekem inženirju s priimkom Druško in se tako komajda preživel. Ko je njegov oče izvedel za polom v Gradcu in preselitev v Maribor, kjer je Tesla nadaljeval s strastnim kvartopirstvom, je sem prišel ponj in ga prosil, naj se vrne domov v Gospić. Sicer ni želel oditi, a ga je v to prisilila aretacija, saj ni imel dovoljenja za bivanje. Tesla je idejni oče več kot 700 patentov. Najbolj znan je zaradi svojega večfaznega indukcijskega elektromotorja, Teslovega transformatorja in turbine brez lopatic.
Pozabljeni viceadmiral Wilhelm von Tegetthoff
Ste vedeli, da so po tem v Mariboru rojenem viceadmiralu, pomorščaku in habsburškemu lojalistu nekoč poimenovali današnji Maistrov trg in Partizansko cesto? Leta 1866 je doživel svojo prvo zmago, ko je pri Visu premagal Italijane in tako preprečil njihovo nadaljnje osvajanje Istre in vzhodne jadranske obale. Kmalu zatem je postal vrhovni poveljnik avstrijske mornarice. Kljub svojim pridonosom je njegovo ime pri Slovencih nekako utonilo v pozabo, vseeno pa je njegov spomenik našel svoje mesto v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, z ogromnima spomenikoma so ga počastili tudi na Dunaju in v Gradcu. Sicer že davno porušena rojstna hiša je stala na vogalu Tyrševe in Slovenske ulice, kjer danes stoji banka.
Herman Potočnik, gonilna sila jugoslovanskega vesoljskega programa
Bil je inženir strojništva in specialist za raketno tehniko, čigar dela naj bi glede na dokumentarec Houston, imamo problem, leta pozneje uporabil tudi Tito pri svojem vesoljskem programu, ki so ga pozneje odkupili Američani. Leta 1928 je v Berlinu pod psevdonimom Herman Noordung izdal svojo edino knjigo Problem vožnje po vesolju – raketni motor, ki velja za eno temeljnih del prvih raziskovalcev vesolja, knjigo pa še danes predpisujejo za učno gradivo na fakultetah po svetu. V Mariboru je živel v stanovanju na vogalu Poštne ulice in Slomškovega trga.
Nadvojvoda Janez: brat cesarja Franca I in pravi začetnik štajerskega vinogradništva
Ste vedeli, da se razcvetu štajerskega vinogradništva lahko zahvalimo enemu in edinemu Nadvojvodi Janezu, bratu nekdanjega cesarja Franca I? Slednji je svojemu bratu prepovedal delovanje na Tirolskem, zato se je Nadvojvoda Janez preusmeril proti Mariboru, kjer je poskrbel za vsestranski razcvet. Po njegovi zaslugi so tedaj ustanovili prvi deželni muzej (danes znan kot Joanneum), Štajerski deželni arhiv in leta 1826 še rudarsko in železarsko šolo. Dve leti pozneje je ustanovil zavarovalnico Grazer Wechselseitige, ki še danes stoji pod imenom Grawe. Ker je opazil, da vinogradništvo na Štajerskem vidno peša in ker se je sam dodobra spoznal z vinogradniškim znanjem ob Renu, je pri nas kupil posestvo, ki mu danes pravimo Meranovo. Tukaj so začeli saditi nove sorte trt. Kmalu so njegove metode in slavno vino iz Meranovega prejeli tolikšno slavo, da so na Meranovem odprli celo prvo vinogradniško šolo na Štajerskem.
