Z eno izmed pobudnic akcije Pomagajmo onkologiji Maribor, smo se pogovarjali o nevzdržnih razmerah na mariborski onkologiji in o ignoranci, ki so je deležni s strani vladajočih.
Bolniki, ki se še niso srečali z diagnozo raka ali zdravljenjem na onkologiji, si težko predstavljajo, kakšne preizkušnje prinaša to obdobje, pravi ena od glavnih pobudnic javnega poziva »Pomagajmo onkologiji Maribor«.
Na svoji domači terasi, obdani z naravo nas je sprejela ena izmed pobudnic javnega poziva Polona Selič Zupančič.
Selič Zupančič, ki se je s pretresljivo diagnozo raka srečala dvema letoma, je opozorila na težave, s katerimi se soočajo mariborski onkološki bolniki: »Ljudje pojma nimajo, kako je težko enostavno samo preživeti.«
»Rak ni stvar tega, ali živiš na tej ali oni strani Trojan«
Zaupala nam je tudi, da si v stanju, kot je bila sama, ni mogla niti predstavljati vsakodnevnih voženj z rešilnim avtomobilom iz Maribora v Ljubljano. Zato meni, da je delovanje mariborske onkologije ključnega pomena za bolnike iz tega območja.
»Rak ni stvar barve, ni stvar velikosti, ni stvar tega, ali živiš na tej ali oni strani Trojan. Če pade mariborska onkologija, pade onkološki inštitut,« je še dejala.
Možnost, da bi se onkološki oddelek v Mariboru zaprl, ni izključena. To potrjuje tudi predstojnica Oddelka za onkologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Maja Ravnik, ki je v začetku septembra priznala: »Iskreno upam, da ne. Ampak ja, obstaja možnost, če se to, kar se zdaj dogaja, ne bo razrešilo.«
Da je bolnik lahko umrl v miru, so ustavili stroje
Selič Zupančič in njena soborka Klavdija Kokol sta že sredi avgusta v pismu, ki sta ga naslovili na vlado, odkrito opisali nevzdržne razmere na mariborski onkologiji.
Poudarili sta številne pretresljive zgodbe, kot je tista, ki jo je medijem zaupala namestnica predstojnice Oddelka za onkologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Tamara Petrun, ko so ustavili stroje, da je bolnik lahko umrl v miru.
A kljub temu nista pričakovali takšne ignorance. Nobeden od vladnih predstavnikov ni odreagiral na njun poziv.
»Poslanska skupina stranke Svoboda nam do sedaj ni rekla niti 'solit se pejta, crknita brezveznici, ne motita nas', ne,« je dejala Selič Zupančič.
Ministrica za zdravje in predsednik vlade se razmer v Mariboru nista prepričala na lastne oči, edini odziv, ki sta ga prejeli, je bil uradni dopis ministrstva za zdravje, v katerem so obžalovali neprijetno situacijo in navedli, da si prizadevajo poiskati rešitev.
Zbirali bodo denar za odkup stanovanj na Masarykovi
Zaradi neučinkovitosti ministrstva, ki se ne more dogovoriti glede odkupa stanovanj na Masarykovi ulici, sta Polona Selič Zupančič in Klavdija Kokol sprejeli odločitev, da ukrepata sami.
»Sklenili sva, da bova predlagali, da se zbira denar za razliko v ceni, da bi zbrali denar za stavbo na Masarykovi. Ta stavba žal ne spada tja, hkrati pa tam živijo ljudje, s katerimi se ni nihče pogovarjal, razen enkrat,« je pojasnila Selič Zupančič.
Na njuno pobudo se je odzvalo Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor, ki je odprlo račun, kamor lahko posamezniki prispevajo denar za rešitev težav z mariborsko onkologijo.
Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor
TRR: SI56 0451 5000 0677 471
SKLIC: ONKO MB
Upata, da politikov na otvoritvi ne bo
Obe, tako Polona kot tudi Klavdija, sicer upata, da bo mariborska onkologija nekoč le dobila nove prostore.
»In upam, da bomo takrat prisotni na otvoritvi, sinhrono izžvižgali vse politike, ki se bodo prišli takrat slikat. Če zdaj ne pridejo, se tudi na otvoritev ni treba hoditi slikat. Ne ministrici, ne predsedniku vlade, ne predsednici države.
Ne nekoč v prihodnosti, ampak zdaj vas čakamo na onkologiji Maribor in na otvoritvi, če bom živa in upam, da bom tam, upam, da vas ne bo,« je še dodala.
Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je ob robu današnje seje v državnem zboru napovedala, da bo skupaj s premierjem mariborsko onkologijo obiskala ta četrtek.
Dejala je, da se na gradbišču zadeve odvijajo pospešeno, vendar ob našem obisku tega ni bilo čutiti.
