Podravska statistična regija je s 330.635 prebivalci druga najbolj poseljena v Sloveniji, hkrati pa izstopa po najvišji stopnji brezposelnosti in najmanjšem deležu poročenih prebivalcev.
Podravska statistična regija, ki obsega 41 občin in 2170 kvadratnih kilometrov, predstavlja 10,7 odstotka površine Slovenije.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je 1. julija 2024 v njej živelo 330.635 prebivalcev, kar pomeni približno 16 odstotkov vseh prebivalcev države. Več jih ima le osrednjeslovenska regija.
Gostota poseljenosti znaša 152 prebivalcev na kvadratni kilometer, s čimer se regija uvršča na drugo mesto v državi.
Demografska slika: Staranje in negativen naravni prirast
Prebivalci Podravske so bili leta 2024 v povprečju stari 45 let, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem (44,3 leta).
Delež mladih (0–14 let) je znašal 13,5 odstotka in je bil tretji najnižji v Sloveniji. Starejših od 65 let je bilo 22,7 odstotka. Naravni prirast ostaja negativen (–3,8 na 1000 prebivalcev), vendar se je število prebivalcev kljub temu nekoliko povečalo zaradi pozitivnega selitvenega prirasta (7,5 na 1000 prebivalcev).
Podravska izstopa po:
- najmanjšem deležu poročenih prebivalcev nad 15 let (39 odstotkov),
- enem največjih deležev razvezanih (7,6 odstotka),
- enem najnižjih števil živorojenih na 1000 prebivalcev (7,2).
Povprečna starost mater ob rojstvu otrok je znašala 30,9 leta, kar je nekoliko pod državnim povprečjem.
Med prebivalci, starimi od 25 do 64 let:
- 30,7 odstotka jih ima višje- ali visokošolsko izobrazbo,
- 59 odstotkov srednješolsko (drugi največji delež v državi),
- 10,3 odstotka pa največ osnovnošolsko izobrazbo.
Regija se tako po izobrazbeni strukturi uvršča približno v slovensko sredino.
Najvišja brezposelnost med regijami
Stopnja delovne aktivnosti znaša 66,3 odstotka in je druga najnižja v Sloveniji. Stopnja brezposelnosti pa je bila s 5,4 odstotka najvišja med vsemi regijami.
Skoraj petina delovno aktivnih (19,4 odstotka) dela zunaj regije, največ v osrednjeslovenski (52 odstotkov) in savinjski regiji (24 odstotkov).
Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v Podravski je leta 2024 znašala 1426,51 evra oziroma približno 100 evrov manj od slovenskega povprečja.
Druga po bruto dodani vrednosti
Podravska je ustvarila 12,8 odstotka bruto dodane vrednosti Slovenije, kar jo uvršča na drugo mesto za osrednjeslovensko regijo.
Največji delež bruto dodane vrednosti (14,2 odstotka) je ustvarila v kmetijstvu in gozdarstvu. Bruto domači proizvod na prebivalca je znašal 26.112 evrov, kar je 18 odstotkov pod državnim povprečjem.
Razpoložljivi dohodek na prebivalca je znašal 16.451 evrov, kar je tretji najnižji znesek med regijami.
V regiji je delovalo skoraj 31.600 podjetij, ki so zaposlovala 137.300 ljudi – v povprečju 4,3 zaposlenega na podjetje.
Visoko zadovoljstvo, a tudi visoko tveganje revščine
Prebivalci so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno oceno 7,6 (od deset), kar je malenkost pod državnim povprečjem.
Stopnja tveganja revščine znaša 18,2 odstotka, stopnja tveganja socialne izključenosti pa 19,1 odstotka, oboje je drugo najvišje med slovenskimi regijami.
Na 1000 prebivalcev imajo 575 osebnih avtomobilov, njihova povprečna starost pa znaša 11,3 leta.
Okolje in komunalna slika
Na prebivalca je nastalo 514 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je nekoliko pod državnim povprečjem. Ločeno so zbrali približno 76 odstotkov odpadkov.
Gospodinjstvom so iz javnega vodovoda dobavili okoli 39 kubičnih metrov vode na prebivalca, kar je druga največja količina med regijami.
Maribor kot središče regije
Skoraj polovica prebivalcev Podravske živi v občinah Maribor, Slovenska Bistrica in Ptuj.
Največ jih prebiva v občini Maribor (113.393), kar predstavlja približno tretjino vseh prebivalcev regije.
Maribor je druga najgosteje poseljena občina v Sloveniji (771 prebivalcev na kvadratni kilometer). Sledi občina Miklavž na Dravskem polju s 575 prebivalci na kvadratni kilometer.
Najmanj prebivalcev ima občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah (1188), medtem ko ima kar 18 občin manj kot 3000 prebivalcev.
