Pravoslavni verniki danes praznujejo badnji dan, s katerim bodo opolnoči pričakali pravoslavni božič.
Božič vsi kristjani praznujejo 25. decembra, vendar to za vse ne pomeni istega dne. Zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za našim gregorijanskim zaostaja 13 dni, del pravoslavnih vernikov božič praznuje 7. januarja.
»Praznovanje je prežeto z bogato simboliko, starodavnimi običaji in globokim duhovnim pomenom, ki poudarjajo mir, skupnost, duhovno očiščenje in blaginjo v prihajajočem letu,« poudarjajo v Srbskem kulturnem društvu Maribor.
Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji.
Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.
Badnjak in iskanje kovanca v kruhu
Priprave na praznik se pričnejo že 28. novembra, ko nastopi 40-dnevni post, ki pa ni le odpoved določeni hrani, temveč predvsem čas duhovne priprave, molitve, umiritve in dobrih del.
»Verniki se na praznik Kristusovega rojstva pripravljajo z mislijo na notranje očiščenje in spravo,« pojasnjujejo v društvu.
»Badnje veče«, večer pred božičem, pa predstavlja enega najbolj slikovitih delov praznovanja. Na ta večer domačin v hišo vnese badnjak – hrastovo ali bukovo deblo, ki simbolizira toplino, svetlobo in novo življenje ob Kristusovem rojstvu. Pogosto je okrašen s suhim sadjem, v preteklosti pa so ga tudi zažigali kot znak svetlobe in blagoslova.
Po tleh, pogosto pod mizo, se razgrne slama, ki simbolizira jasli, v katerih se je rodil Jezus. Otroci v slami iščejo skrita darila, ob tem pa kvocajo kot piščanci, kar simbolizira veselje, rodovitnost in družinsko povezanost.
Nepogrešljiv del praznovanja je poseben božični kruh imenovan česnica, v katerega je skrit kovanec.
»Tisti, ki ga najde, naj bi imel v prihajajočem letu srečo, zdravje in blagostanje.«
Na badnje veče se postreže obilna, a posna večerja, ki vključuje jedi, kot so fižol, ribe, sarma, pite in druge tradicionalne jedi. Večerja se pogosto zaužije na slami, hrana pa simbolizira obilje in dobro letino v novem letu.
Hrana na mizi ves dan
Božični dan se začne z udeležbo na slovesni božični liturgiji, ki je osrednji verski dogodek praznika. Verniki se na božični dan pozdravljajo s tradicionalnim pozdravom: »Hristos se rodi!« (Kristus se je rodil!) in odgovorom: »Vaistinu se rodi!« (Zares se je rodil!)
Kot pojasnjujejo v mariborskem društvu, je pomemben običaj tudi prihod posebnega gosta imenovanega položajnik, ki na božični dan prvi pride v hišo. Simbolizira modrece z Vzhoda in prinaša srečo, zdravje ter blaginjo domu.
Na božični dan je miza bogato obložena s pečenko, sarmo, pogačami in drugimi tradicionalnimi jedmi. Hrana pogosto ostane na mizi ves dan, kar simbolizira obilje in gostoljubnost.
Praznovanje v Mariboru
V Mariboru bo praznovanje potekalo v Srbski pravoslavni cerkvi Sv. Cirila in Metoda na Tržaški cesti 13. Da je mariborska pravoslavna skupnost danes izjemno aktivna, dokazuje udeležba več kot tisoč vernikov na nedavni posvetitvi nove cerkve v letu 2025.
Verniki v Mariboru se bodo danes zbrali k večernemu bogoslužju ob 18. uri, 21. uri in ob polnoči, ko bo potekala prva božična liturgija.
Osrednja sveta liturgija na sam praznik bo v sredo zjutraj ob 9. uri.
Praznovanje se za večino ne bo končalo s 7. januarjem, saj bodo mnogi že teden dni pozneje, 14. januarja, obeležili še vstop v novo leto po julijanskem koledarju.
