Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo in poškodujejo divjad, je na svoji spletni strani zapisala Lovska zveza Slovenije. Svetujejo tudi, da se med sprehodom po gozdu držimo označenih poti.
Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se nam živali lahko umaknejo.
Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo. Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku.
Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal h gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam.
Previdnost svetujejo tudi kolesarjem, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se počasi in ritensko umikajte.
Mladičev srn se ne dotikajte!
Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju in se hranijo ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi, zelo majhne.
V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.
Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini.
Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Pred košnjo preiščite travnike
Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred košnjo je priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero.
Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu.
S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.
Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu približno 40 centimetrov za živino ni primerna.
Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.
Starejše novice
