Mariborski Nigrad išče rešitve za sanacijo ilegalnih odlagališč in ponovno uporabo gradbenih materialov.
Količina gradbenih odpadkov v Sloveniji naglo raste. Leta 2020 je v Sloveniji nastalo 4,5 milijona ton gradbenih odpadkov, leta 2021 šest milijonov ton in leta 2022 že 8,6 milijona ton, kar je največja statistično zabeležena količina gradbenih odpadkov.
V letu 2020 so gradbeni odpadki predstavljali 59 odstotkov vseh odpadkov, leta 2021 skoraj dve tretjini, leta 2022 pa že skoraj tri četrtine. Z rastjo gradbenih odpadkov je gradbeni sektor postal ključni akter krožnega gospodarstva.
Novi izzivi in prakse
Ker se zavedajo številnih izzivov, s katerimi se gradbeni sektor sooča, so v sklopu aktivnosti evropskega projekta Restart, ki teži k recikliranju teh odpadkov, pri mariborskem Nigradu organizirali dogodek, namenjen izmenjavi znanj, idej in dobrih praks med vodji gradbišč, arhitekti in gradbenimi podjetji.
V sortirnem centru v Dogošah so se osredotočili na krožno gospodarstvo, gradbene procese, recikliranje materialov v gradbeništvu, udeleženci, okoli 30 jih je bilo, pa so spoznali nekatere primere dobre prakse, predvsem pa se posvetovali o izzivih, s katerimi se sooča slovenski gradbeni sektor na poti ponovne uporabe gradbenih odpadkov.
Več ciljev in aktivnosti
Mateja Simčič, vodja projekta Life Restart iz ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je koordinator projekta in sodeluje s 15 partnerji po Sloveniji, izpostavlja, da v projektu iščejo nekaj pilotnih rešitev. Cilj je večje recikliranje oziroma ponovna uporaba velikih količin gradbenih odpadkov.
Projekt, ki se je začel leta 2022 in bo trajal devet let, je vreden 17 milijonov evrov.
Sergej Gutsmandl, vodja razvoja in koordinator projekta Restart v Nigradu, je pojasnil, da razvijajo dve glavni aktivnosti.
»Prva je sanacija ilegalnih odlagališč. Vzpostavila bi se aplikacija, ki občanom omogočila poslikavo teh odlagališč. Preko nje bi lahko aktivirali tudi inšpekcijo, ki bi nadzirala in sanirala to področje.«
Problem so ilegalna odlagališča
Drug del projekta pa je t. i. banka materialov, kjer bi zbirali in ponovno uporabljali elemente, ki so odstranjeni z občinskih površin, na primer klopi, korita, betonske robnike in podobno.
»Vzpostavili bi tudi banko zemljin, kjer bi se uporabila zemlja, ki ostaja iz rednega vzdrževanja ali na gradbiščih. To zemljo bi obdelali in ponovno uporabili.«
Možna gradnja manjših objektov
»Imeli smo že veliko tožb zaradi ilegalnih odlagališč s strani Evropske unije in to so veliki stroški. Ta drug del pa je banka materialov, kjer bomo zbirali in ponovno uporabljali elemente, ki so odstranjeni z občinskih površnin, na primer klopi, korita, betonski robniki. Vzpostavili bi tudi banko zemljin, kjer se bo uporabila zemlja, ki je ostaja iz rednega vzdrževanja ali gradbišč. To zemljo bomo obdelali in ponovno uporabili,« je dodal Gutsmandl.
Po njegovih besedah bi iz materialov, ki bi jih reciklirali, lahko gradili manjše enostavne objekte, pa tudi kakšne hiše ali garaže.
Uporaba sekundarnih surovin
Tomaž Kavnik, direktor Nigrada, je povedal, da želijo zmanjšati potrebe, bo novih materialih s tem, da bi uporabljali reciklirano surovino.
»Mestna občina Maribor je druga največja občina v državi in tudi temu primerno so proizvedeni sekundarni odpadki, ki se zgodijo pri vzdrževanju samega mesta. Nova zakonodaja nalaga, da moramo uporabiti sekundarno surovino. Kot Nigrad, ki vzdržuje mesto, delamo na več koncih, od zelenega programa do gradbenega sektorja. Prav zato smo ubrali pot v razvojne projekte, da uredimo center ali postavimo pravila, kako naprej.«
