V romskih naseljih se stopnjujejo stiske, opozarjajo na negativne posledice za širšo skupnost.
Včerajšnja oddaja Tarča je znova razgalila globoke razpoke med državnimi ukrepi za zajezitev prekrškov in socialno realnostjo najrevnejših prebivalcev jugovzhodne Slovenije.
Po sprejetju tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki omogoča tudi rubež socialnih transferjev zaradi neplačanih glob, se v romskih naseljih stopnjujejo stiske - hkrati pa tudi opozorila pred morebitnimi posledicami za širšo skupnost.
Vlada: konec nedotakljivih, država bo rekla ne
Vlada je zakon sprejela po odmevni novomeški tragediji in ga utemeljila kot odgovor na dolgotrajne težave s prekrški v romskih naseljih jugovzhodne Slovenije.
Premier Robert Golob je 22. januarja ob tem poudaril, da gre za mejnik v delovanju socialne države.
»Ta zakon ima celo vrsto elementov in končno lahko rečemo ne tistim, ki izkoriščajo socialne podpore. Smo socialna država, a ni več nedotakljivih,« je dejal Golob in dodal, da je to sporočilo vsem, ki so po njegovih besedah izkoriščali sistem ter hkrati ustvarjali nemir in nered.
Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije je bilo v enem tednu izvedenih več kot 1600 rubežev, med njimi tudi posegi v socialne pomoči. Skupno naj bi bilo med 1.117 prekrškarji zarubljenih 577.165 evrov nedavčnih obveznosti.
Udarec v temelje socialne države?
Del strokovne javnosti ukrepe ocenjuje kot najhujšo obliko spodkopavanja socialne države doslej. Opozarjajo, da rubež socialnih transferjev ogroža samo preživetje ljudi, ki že živijo na robu revščine.
Kot primer navajajo štiričlansko družino z dvema brezposelnima odraslima in dvema otrokoma, ki mesečno prejme 1611 evrov socialnih transferjev - znesek, ki je po mnenju stroke zadosten zgolj za osnovno preživetje.
Kritiki ob tem izpostavljajo tudi, da se je v praksi znova pokazalo, kako učinkovita je finančna uprava pri rubežu revnih, medtem ko se postopki zoper velike dolžnike pogosto vlečejo več let.
Po podatkih Finančne uprave imata zgolj prva dva največja dolžnika skupaj za več kot 352.000 evrov neplačanih glob, absolutni rekorder pa kar 577 neplačanih kazni iz naslova nedavčnih obveznosti.
Romska naselja: »Ljudem jemljejo zadnji denar«
V romskem naselju na Trati v Kočevju je Ciril Grm, nekdanji član sveta romske skupnosti, za Tarčo povedal, da mu je policist nedavno izrekel globo zaradi poškodovanega ovoja prve pomoči v avtomobilu, česar ne razume.
»Meni niso rubili, so pa sosedom. Ljudje mogoče nimajo za zdravila, otroci nimajo za mleko. To je zloraba prava in ustave. Vzeti nekomu zadnji denar za preživetje je kruto,« je dejal.
Podobno zgodbo je predstavil Vladimir Veselič iz kočevskega romskega naselja Mestni log, ki je opisal položaj svojega sina.
»Šel je na banko in ugotovil, da mu manjka 500 evrov. Ima petčlansko družino, dva otroka v šoli, enega v vrtcu. Treba je plačati elektriko, najemnino, vodo … kako naj preživi?«
Dolg je, kot pravi, nastal zaradi prometnih prekrškov, kot so neuporaba varnostnega pasu in neustrezno zavarovani otroci v vozilu.
Opozorilo pred posledicami
Veselič je izrekel tudi opozorilo, ki je dvignilo veliko prahu:
»Med Romi bo več kriminala in nastradali bodo občani, ker bodo Romi kradli, da bodo preživeli. Kradli pa bodo občanom, prebivalcem, ne pa državi.«
Gre za opozorilo, ki ga del javnosti razume kot napoved stopnjevanja napetosti, drugi pa kot klic na pomoč in svarilo pred socialnimi posledicami represivnih ukrepov brez hkratnih sistemskih rešitev.
Med varnostjo in socialno državo
Razprava o Šutarjevem zakonu tako odpira temeljno vprašanje: ali lahko država z represijo nad najrevnejšimi dolgoročno zagotovi več reda in varnosti - ali pa bo s tem poglobila socialno izključenost in ustvarila nove konflikte.
V romskih naseljih na Dolenjskem in Kočevskem odgovore že občutijo v vsakdanjem življenju, posledice pa bi lahko segle precej dlje od njihovih meja.
