Svet se spreminja. Mesta jutri ne bodo več takšna, kot so danes. Bi tudi Maribor lahko postal metropola?
Med stotimi gospodarsko najmočnejšimi območji na svetu je 48 metropol in samo 52 držav. London je na primer uvrščen na 25. mesto, Paris je 26. To pomeni, da metropole vse bolj postajajo podobne državam ne več mestom. Svet se razvija v smer metropol, izzivi v mestih in skupnostih pa so v času sprememb večji kot kdaj koli prej.
Globalni trend - pametna mesta
Pedro B. Ortiz, vizionar, priznani strokovnjak za urbana vprašanja metropol, svetovalec Svetovne banke in nekdanji župan Madrida je na konferenci o pametnih mestih, ki jo je v Mariboru pripravila DOBA fakulteta, dejal, da za vsa mesta velja eno pravilo. Če mesto podvoji svojo velikost, se za približno 15 odstotkov povečajo prihodki, premoženje, število patentov, visokošolskih zavodov, ustvarjalnih prebivalcev, a tudi stopnja kriminala, število policistov, primerov aidsa in gripe in količina odpadkov, poročajo Finance.
Kaj pa Maribor?
Med upravljanjem mest in metropololitanskih območij je zazevala velika luknja. V mestu velja hierarhičen sistem, dialog pa teče od zgoraj nazdol in od spodaj navzgor. V metropolah je drugače. Vsak ima svoje pristojnosti, tudi na primer železnice ali letališče. In prav to je po mnenju Ortiza največja razlika v upravljanju mesta, kot je Maribor, in metropole.
Od Maribora do Ormoža in Ptuja - velikost primerljiva z Bay Area v San Franciscu
Ortiz meni, da je pri načrtovanju v Mariboru potrebno upoštevati območje letališča ter območje proti jugu, torej doline proti Slovenski Bistrici in Ormožu, povezati pa bi bilo potrebno tudi Ptuj.
Dobimo velikost, ki je primerljiva z Bay Area v San Franciscu. Lokacija pa ima po Ortizovem mnenju potencial metropole.
Močni župan? Ne, hvala.
Politiki na državni ravni nočejo močnih županov. Zakaj? Ker si ne želijo močnega območja, BDP pa se povsod koncentrira v velikih skupnostih: »Noben premier noče župana, ki bi nadziral 70 odstotkov nacionalnega BDP.«
