Ste vedeli, da za raztros gnoja in gnojevke obstajajo posebna pravila? Preverili smo, na kaj vse je treba biti pozoren pri raztrosu gnoja in gnojevke po odprtih kmetijskih površinah.
Z gnojenjem se tlom povrne vsa rastlinska hrana, ki se jeseni s pridelki odnese s kmetijskih zemljišč. Na ta način kmetje zagotovijo zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni.
Vendar zaradi varovanja okolja velja časovna prepoved gnojenja, določena je pa tudi količina vnosa dovoljenega dušika.
Preverili smo, kaj vse morajo kmetje upoštevati ob gnojenju.
Kdaj pa lahko sploh gnojimo?
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov narekuje, da je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca.
Ob tem se pojavijo izjeme.
Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih je prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin in sejanega travinja.
Na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah iz obalnega območja, je gnojenje prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 15. februarja.
V uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah iz obalnega območja, prepovedano od 1. decembra do 1. februarja, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic.
Kaj pa gnojenje s hlevskim gnojem?
Tudi za gnojenje s hlevskim gnojem obstajajo omejitve, na kmetijskih zemljiščih je vse od 1. decembra do 15. februarja prepovedano gnojenje.
Gnojenje s hlevskim gnojem na kmetijskih zemljiščih z zeleno odejo v katastrskih občinah iz obalnega območja je prepovedano od 15. decembra do 15. januarja, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa od 1. decembra do 1. februarja.
Katere so še druge pomembne omejitve?
Omejen je tudi letni vnos dušika iz živinskih gnojil. Na letni ravni ne sme presegati 170 kilogramov čistega dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na ravni kmetijskega gospodarstva.
Na poplavljenih tleh, na tleh nasičenih z vodo, na tleh prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh, gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili ni dovoljeno.
Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih je prav tako prepovedan vnos gnojil v ali na tla.
Tudi na gozdnih zemljiščih gnojenje ni dovoljeno.
Izjemoma to lahko opravljamo pri presajanju sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene.
