Snaga z najboljšim poslovanjem od mariborskih javnih podjetij, težava pa še vedno sortirnica

V Snagi so po preučitvi tik pred koncem leta objavljenega revizijskega poročila danes za STA pojasnili, da jim to ne nalaga popravljalnih ukrepov, bodo pa aktivno sodelovali pri pripravi odzivnega poročila občine in nadaljevali z aktivnostmi, ki jih je računsko sodišče v poročilu navedlo kot priporočila za nadaljnje delovanje sortirnice.

Ob tem so poudarili, da je Snaga že decembra 2020 podala vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za večizmensko delo, ki bi omogočilo obdelavo večjih količin odpadkov, kot je to mogoče zdaj.

Ker ministrstvo za okolje vlogo še vedno obravnava, to otežuje obdelavo dodatnih količin tako mešanih komunalnih odpadkov kot odpadne embalaže.

Podali so namreč vlogo za 100.000 ton odpadkov, medtem ko je trenutno dovoljenih 53.000 ton.

Kljub temu so bili lani uspešni pri zapolnitvi zmogljivosti za obdelavo mešane odpadne embalaže, kar je vidno iz večje količine obdelanih odpadkov kot v letu prej, temu pa so po njihovem botrovale tudi spremembe delovnih procesov in prilagoditve tehnologije.

Snaga z morebitno koncesijo do dodatnih količin odpadkov

Kot so še pojasnili v podjetju, ki ga vodi Franc Dover, so medtem oddali tudi prijavo na razpis za podelitev koncesije za občino Hoče - Slivnica, ki je tudi njihova solastnica, s čimer bi lahko prišli do dodatnih količin mešanih komunalnih odpadkov. Postopek podelitve koncesije za zdaj po njihovih informacijah še ni zaključen.

Glede na tehnologijo, s katero razpolagajo, in po številnih poizvedovanjih, tako pri proizvajalcu kot uporabnikih tovrstnih tehnologij, so možne še dodatne izboljšave.

Trenutno pripravljajo podlage za popolno avtomatizacijo sortirnice in možnosti prilagoditve posameznih elementov celotne naprave glede na proces obdelave in pridobljene izkušnje. Ob tem zaposleni vsakodnevno prilagajajo tehnologijo glede na proces in strukturo ter vrsto odpadkov, ki jih obdelujejo, so še dodali.

Neoptimalnost tudi zaradi načina financiranja

Revizorji računskega sodišča so v poročilu med drugim ugotovili, da mestna občina, sicer še v prejšnji sestavi, pred izdajo soglasja k zadolžitvi ni preverila vseh možnih načinov financiranja investicije.

Ker ni preverila, ali bi bilo mogoče projekt izvesti kot javno-zasebno partnerstvo, po njihovem obstaja tveganje, da izbrani način ni bil optimalen.

Mariborska občina se je namreč odločila za financiranje investicije v sortirnico na način, da je investitor gospodarska družba v 100-odstotni lasti občine, ki je za izvedbo projekta najela bančno posojilo.

Ob pomanjkanju lastnih finančnih sredstev se je občina s takšnim načinom financiranja izognila zadolževanju, kot ga ureja zakon o financiranju občin.

Snaga lani poslovala najboljše od vseh javnih podjetij

Pri projektu je bila le delno učinkovita tudi Snaga, ki naložbe ni v celoti izvajala v skladu z načrtom, saj ni zagotovila realizacije naložbe znotraj pogodbeno določene vrednosti slabih 12,5 milijona evrov.

Ob tem je podjetje napačno predstavilo skupno vrednost investicije v sortirnico, na katero je občina nato podala soglasje za zadolžitev. Snaga tudi ni zagotovila, da bi izvajalec del sortirnico dokončal v pogodbenem roku.

Na mariborski občini so za STA prejšnji teden povedali, da so z revizijskim poročilom seznanjeni in z njim tudi zadovoljni. »Ocenjujemo, da ni obremenjujoče za občino, in se tudi strinjamo s predlogi, ki jih bomo upoštevali in izvajali,« so še zapisali v odgovoru.

Časnik Večer je v torek pisal, da je Snaga v lanskem letu poslovala daleč najboljše od vseh javnih podjetij, ki so del mariborskega javnega holdinga. Beležila naj bi 1,8 milijona evrov dobička, potem ko je še leta 2018 ustvarila več kot milijon evrov izgube.

Poslovni preobrat v holdingu pripisujejo prav temu, da je sortirnica pričela delovati z maksimalno zmogljivostjo.