Kaže, da se po več desetletnem zaostanku za severnimi sosedi tudi pri nas začenja komercialno izkoriščanje gramoznih jam napolnjenih z vodo.
Gramoznice se v naravna kopališča spremenijo ob izkopu gramoza, ko zaradi velike globine izkopa, podtalnica priteče na površje in do vrha napolni gramozno jamo. Ker gre za podtalnico, ki se skozi različne zemeljske plasti ves čas filtrira, gramoznice veljajo za čiste in tako ne čudi, da kljub statusu divjega kopališča privabljajo veliko število avanturistov.
Že preden se je pri nas začelo komercialno urejanje so ljudje gramoznice, predvsem ob vikendih, zasedli na črno in si v objemu narave na brežinah napajali avanturistične duše. Prav tako so svoj prostor ob oziroma v gramoznicah našli ribiči in deskarji na vodi.
V zadnjem času pa smo, predvsem na štajerskem koncu, priča pospešenemu urejanju teh naravnih kopališč v komercialne namene.
Wake park Dooplek
Kot smo že poročali, so se urejanja s pomočjo zasebnega investitorja in poslušnostjo občine, najbolj pospešeno lotili v Dupleku, kjer danes že stoji štiritočkovna vlečnica za adrenalinske navdušence vodnih športov, kjer je omogočena tudi izposoja pripadajoče opreme, plavajoča terasa, bar in urejena sprehajalna pot. Mlada ekipa Wake park Doopleka ima v načrtu še postavitev robinzonskega kampa, splava za masaže in vodnega kina.
Gramoznica Rogoza
Po besedah Vanje Jus iz občine Hoče-Slivnica so njihovi načrti o ureditvi gramoznice širokopotezni. »Naša želja je, da gramoznico uredimo na primernem nivoju, ki bo dajal videz funkcionalne celote. V ta namen smo idejo prijavili na dva večja razpisa in kolikor imam informacijo na pri pridobitvi sredstev dobro kaže,« pogovor o ureditvi gramoznice začne Jusova.
Občinski plan najprej predvideva ureditev sprehajalne poti okoli celotnega jezera podtalnice s fitnesom na prostem. Naslednja faza predvideva še ureditev poti za mlade, kjer bi radi združili športne aktivnosti s kulturnim udejstvovanjem kot je prihajajoči festival elektronske glasbe, ki se bo odvijal na brežini gramoznice.
»Želimo si, da zadeva zaživi in da je urejena, hkrati pa smo usklajeni tako z bližnjimi stanovalci kot tudi z ribiči, ki so tam že zdaj našli svoj prostor,« o sinergiji vseh vpletenih razlaga Jusova.
Ideje za urejenost gramoznice črpajo predvsem pri severnih sosedih, čeprav so si iz občine Hoče-Slivnica podrobno ogledali tudi urejenost Velenjskega jezera, ki je po njihovih besedah odlično pripravljeno za komercialno dejavnost.
»Je pa na tem področju še kar nekaj lukenj v neurejenosti zakonodaje na tem področju, ki namere o urejenosti naravnega okolja nekoliko zavirajo, kar je glavni razlog zaostanka za našimi severnimi sosedi,« pogovor zaključi Jusova in dodaja, da bo občina z urejanjem gramoznice pričela 1. oktobra letos.
Premore pa občina še dve manjši gramoznici, ki sta trenutno še v lastništvu sicer propadlega Stavbarja, vendar še v funkciji izkopave gramoza, zato o njunem urejanju občina še ne razmišlja.
Občina Kidričevo z dvema urejenima gramoznicama
Gre za gramoznici Strnišče in Pleterje. Gramoznica Strnišče je že dokončno urejena v tako imenovano Učilnico v naravi, kjer so prostor ponudili čebelarjem, ribičem, gozdarjem in z učnim otokom tudi okoliškim šolam. Sicer ima gramoznica urejeno sprehajalno pot in šotorišče, vendar ni namenjena komercialni dejavnosti, ampak zgolj vzgojno izobraževalni, saj z njo upravlja lokalno ribiško društvo.
Komercialno usmerjena bo gramoznica Pleterje, kjer se občina zgleduje po severnih sosedih in predvideva tam športno rekreacijski center. »Sicer nas je pri tej nameri prehitela občina Duplek, vendar naš plan kljub vsemu ostaja enak. Morda gre pri nas nekoliko počasneje, saj želimo pred odprtjem pridobiti vsa potrebna dovoljenja, da ne bo prihajalo do kasnejših zapletov,« načrte razloži Damjan Napast iz občine Kidričevo. Dodaja, da so pravkar odprli vlogo za podelitev 20-letne koncesije za upravljalca, katera bo po pridobljenem gradbenem dovoljenju za vlečnico, ki ga trenutno še nimamo, zajemal še upravljanje s kampom in športnimi površinami.
»Naš namen je celovita urejenost, zato v sklopu javno-zasebnega partnerstva iščemo investitorja, ki bo uredil vlečnico in celotno brežino s premičnimi objekti, kampom športnimi objekti in nenazadnje pričakujemo tudi ureditev parkirišča,« želje do investitorja razjasni Napast.
Napast na koncu še doda, da se občina s pridobitvjo gradbenega dovoljenja trudi že od leta 2011, kar kaže na izjemno počasne postopke, ki jih ovira predvsem birokracija.
»Tako se je pač zgodilo, da so nas v občini Duplek prehiteli, vendar nas to ne bo ustavilo. Imeli smo težave s pritožbami ribičev in Agencije za javno zdravstvo, ki nas je ustavila pri neurejeni kanalizaciji in javnega vodovoda predvidenega turističnega kampa,« pogovor zaključi Napast.
Kaže, da bomo kljub nekajletni zamudi, ki je predvsem posledica zbirokratizirane države in ne pomanjkanju idej, le prišli do urejenih naravnih kopališč, ki smo jih do zdaj z rahlo zavistjo koristili pri severnih sosedih.
