Univerzitetni klinični center Maribor je koordinator mednarodnega projekta za zgodnje odkrivanje raka trebušne slinavke.
Univerzitetni klinični center Maribor je koordinator mednarodnega raziskovalnega projekta Shield, katerega namen je prispevati k zgodnjemu odkrivanju raka trebušne slinavke, ki je ključno za preživetje. Gre za snovanje neke vrste presejalnega programa za zdrave posameznike z visokim tveganjem za ta rak, je pojasnila glavna raziskovalka Maja Ravnik.
Štiriletni projekt, ki se je začel izvajati maja, povezuje 26 partnerjev iz 13 evropskih držav. To je prvi projekt iz programa Horizon Europe - Cancer Mission, ki ga je prevzel slovenski koordinator.
»Velik dosežek za klinični center in slovensko medicino«
Univerzitetni klinični center Maribor je po besedah generalnega direktorja Vojka Flisa sicer že dejaven v projektih Horizon, med drugim z razvojem robota Frida, tokrat pa je prvič, da je prevzel vlogo koordinatorja. »To je velik dosežek za klinični center in slovensko medicino,« je povedal na današnji novinarski konferenci.
Cilj projekta je do leta 2035 povečati petletno preživetje obolelih za rakom trebušne slinavke na 30 odstotkov.
Namenjen je identifikaciji in testiranju zdravih posameznikov, ki imajo več možnosti, da zbolijo za rakom trebušne slinavke. V prvi vrsti so to svojci obolelih.
»Vključeni bodo posamezniki iz sedmih držav, ki bodo imeli genetsko obremenitev, ki pomeni visoko tveganje za razvoj raka na trebušni slinavki. Tem zdravim posameznikom bomo poleg rednega sledenja, ki je že sedaj na voljo, omogočili tudi dodatno testiranje oziroma analizo krvi, predvsem proteinov, kar bi nam pomagalo napovedovati, kdo je tisti posameznik, pri katerem je pričakovati razvoj raka,« je pojasnila Maja Ravnik, sicer predstojnica oddelka za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Rak trebušne slinavke eden izmed najbolj zlohotnih rakov
Flis je poudaril, da je rak trebušne slinavke »eden izmed najbolj zlohotnih rakov, kar jih poznamo«. »Ne poznamo prav dobro biologije rasti tega raka, ne poznamo prav dobro, zakaj je tako zlohoten, in mislimo, da lahko ta študija, ki jo po slovensko imenujemo Ščit, prinese veliko k razumevanju tega raka in potem seveda tudi k boljši prognozi za naše bolnike,« je dejal.
Gre za smrtonosno obliko raka, ki je pogosto diagnosticirana prepozno, zaradi česar ima manj kot 10 odstotkov bolnikov petletno možnost preživetja. V okviru projekta Shield nameravajo razviti inovativne diagnostične metode na osnovi večkratnih imunoloških krvnih testov.
Projekt se osredotoča na visoko rizične posameznike, predvsem tiste z dedno oz. genetsko nagnjenostjo in na novo diagnosticiranim diabetesom, saj je v teh skupinah možnost zgodnjega odkrivanja največja. Pilotne in klinične študije bodo potekale v sedmih evropskih državah, vključno s Slovenijo.
»Za uspešno zdravljenje je bistvenega pomena, da odkrijemo rakaste spremembe, kar se da zgodaj v času razvoja bolezni. Pri raku trebušne slinavke je to še posebej pomembno. To je res izjemno smrten rak, praktično več kot 90 odstotkov ljudi umre zaradi te bolezni,« je dodal strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen.
Nacionalni inštitut za javno zdravje bo sodeloval med drugim na področju širjenja informacij in informiranja javnosti, k sodelovanju naj bi pritegnili tudi primarno raven zdravstva. Skupno naj bi v projekt v vseh sodelujočih državah vključili najmanj 5000 posameznikov.
V Evropi je rak trebušne slinavke tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi raka – samo leta 2020 je zahteval 132.134 življenj. Do leta 2030 pa naj bi postal celo drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v ZDA.
