Kar 85 odstotkov opreme in prostorov je iztrošene, na nekaterih oddelkih se zaradi dotrajanosti bojijo inšpekcij.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so vrsto let nazaj pričeli z varčevalnimi ukrepi, posledica tega se je že pred časom pričela kazati pri pomanjkanju kadra, sedaj pa je to občutila tudi oprema in prostori. Kar 85 odstotkov opreme je iztrošene, na nekaterih oddelkih se zaradi dotrajanosti bojijo inšpekcij.
Svet zavoda UKC Maribora bo o tem problemu podrobno razpravljal na torkovi seji. Direktor UKC Maribora Vojko Flis je na oktobrski seji sveta zavoda predlagal, da se zaradi pomembnosti področja investicij za UKC Maribor te ne obravnavajo v okviru poročila o poslovanju bolnice v prvi polovici leta, ampak kot samostojna točka na eni od prihajajočih sej, poroča STA.
Nedavno izlitje vode v operacijskem bloku oddelka za kirurgijo je zgolj eden izmed pokazateljev, da imajo težave z opremo ter prostori. Težave so imeli tudi pri podaljševanju certifikatov anestezioloških aparatov, saj pri zadnjem servisu te opreme kar enajstim aparatom niso želeli podaljšati A-testa, saj so aparati prestari in zanj ni več na voljo rezervnih delov. Po besedah direktorja, so se uspeli dogovoriti, da so se A-testi podaljšali za šest mesecev, prihodnje leto bodo pa poskušali nabaviti nove aparate. Na prejšnji seji sveta zavoda je Flis povedal, da je 85 odstotkov opreme iztrošene, med njimi so tudi anesteziološki aparati. Letos so nabavili štiri nove, a potrebujejo jih veliko več.
Med prihodnjimi investicijami je dodatni koronarografski aparat ter oprema za diagnostični center programa Dora. Že nekaj časa pa obljubljajo obnovo računalniškega sistema, dodatna dvigala v kirurški stolpnici, dodatne postelje v enoti za intezivno terapijo kirurške klinike in zamenjavo aparata za zunajtelesni krvni obtok, ki se uporablja pri operacijah na odprtem srcu.
Razlogi za takšno stanje v UKC Maribor so težave pri pripravi dokumentacije, dolgotrajnost postopkov javnega naročanja ter pomanjkanje denarja za takšne investicije. Letos so izvedli le za slabe tri milijone evrov investicij, večinoma je šlo za medicinsko opremo, monitorji za nadzor življenjskih funkcij za več oddelkov, dva mobilna aparata za zunajtelesni krvni obtok in drobni inventar. V nepremičnine letos niso vlagali nič, še poroča STA.
»Na področju obnavljanja infrastrukture in nabave opreme se iz leta v leto veča razkorak med potrebami in zahtevami posameznih oddelkov ter razpoložljivimi sredstvi. Zaradi pomanjkanja amortizacijskih in drugih sredstev za investicije ni možno v zadostni meri obnavljati infrastrukture in nadomeščati iztrošene in zastarele opreme z novo. Zaradi tega se pojavljajo tveganja, ki so težko obvladljiva, prihaja tudi do pogostejših okvar in posledično do motenj zdravstvenih procesov, kar na nekaterih točkah predstavlja zelo visoko stopnjo tveganja za bolnike,« je zapisano v gradivu za torkovo sejo sveta zavoda.
Inšpekcija lahko zapre operacijski blok
Potrebno je celovito obnoviti operacijski blok kirurške klinike, ki ga že vrsto let zaliva meteorna voda s fekalijami, zaradi dotrajanosti so popravila neuspešna. Za obnovo tega bi potrebovali najmanj 15 milijonov evrov, kot izhaja iz gradiva, lahko inšpekcijske službe blok celo zaprejo. Nujno potreben obnove je tudi oddelek za intenzivno interno medicino, za kar bi potrebovali med 2 in 4 milijone evrov. Najmanj sedem milijonov bi potrebovali za obnovo centralne kuhinje, ki deluje v neustreznih prostorih z zastarelo tehnologijo, velika verjetnost je, da jo inšpekcijske službe tudi zaprejo. Že nekaj let obljubljajo tudi selitev pljučnega oddelka s Pohorja v centralno ustanovo, kar bi zneslo okoli štiri milijone evrov.
