Današnje jutro je za številne prineslo šok. Rusija je napadla Ukrajino. Tudi za Svetlano Oletič, Ukrajinko, ki že skoraj 30 let živi v Pomurju.
Svetlana Oletič se je v Prlekijo, natančneje v Malo Nedeljo, kjer zdaj živi z možem in petimi otroki preselila leta 1994. Je učiteljica športne vzgoje.
Situacije se vleče že osem let
Svetlana se je rodila in svoja najstniška leta preživela v mestu Lugansk, kjer ima še danes sorodnike. Pravi, da to, kar se danes tam dogaja ni nekaj novega, da je takšno stanje tam praktično že zadnjih osem let. Vsakih toliko let streljajo, svake toliko se situacija umiri. Zdaj je pa prišlo do napada.
Svetlanini sorodniki pravijo, da se je prvo streljanje začelo že prejšnjo sredo in četrtek, zato si niso upali iz hiš. Učence v šolah so že prejšnji petek obvestili, da bo šola do nadaljnjega zaprta.
Separatisti, ki obvladujejo to območje, so že pred dnevi obvestili vse, da naj ženske in otroci zapustijo domove.
»Oni so zadnjih osem let živeli tam, kot smo mi živeli pred petdesetimi leti. Tam niti telefoni niso delali, na banko ne moreš denarja poslati. Vozniško dovoljenje, če imaš, velja samo tam, ne moreš voziti niti v Ukrajini niti v Rusiji.
Njihova izobrazba ni veljala nikjer drugje,« o življenju v Lugansku razlaga Svetlana.
Sestra ima spakirane kovčke
Ko se je danes zjutraj zbudila in videla, kaj se dogaja v Ukrajini, je takoj poklicala sestro, ki z možem živi v Kijevu.
»Sestra pravi, da tudi v Kijevu streljajo in se slišijo eksplozije. Oni imajo pripravljene torbe, če bi bilo treba iti v zatočišče. Tako da so pripravljeni,« pravi.
Svetlana meni, da ne bo še tako hitro konec tega dogajanja, da bodo Rusi šli še dalje. Da se ne bodo zadovoljili samo z Donbasom.
»Žalostno je, da se to dogaja leta 2022,« pravi Svetlana.
Posebej hudo ji je tudi zato, ker je pred dnevi izgubila mamo in zaradi nastale situacije ni mogla na pogreb.
Pogovor zaključi z besedami: »Grozno je, ne morem vam z besedami opisati, kako je.« Dodaja, da je vseeno upala, da ne bo prišlo do tega.
