Univerza v Mariboru se je odzvala na poročanje o 50 milijonih evrov spornih izplačil. Kot so zapisali, bivše vodstvo tega poročila ni predstavilo članicam Univerze v Mariboru, prav tako ni bilo obravnavano na Upravnem odboru Univerze v Mariboru.
Univerza v Mariboru pojasnjuje, da gre za podatke iz dveh poročil, ki jih je po naročilu bivšega vodstva Univerze v Mariboru 26. februarja 2018 pripravila družba Ernst & Young iz Ljubljane in ne iz poročil revizijske hiše.
Prvo poročilo z naslovom Revizija poslovanja s poudarkom na forenzičnem pregledu zajema 17 strani in po besedah mariborske univerze rektorju Univerze v Mariboru Zdravku Kačiču na primopredaji ni bilo predano.
»Bivše vodstvo tega poročila ni predstavilo članicam Univerze v Mariboru, poročilo prav tako ni bilo obravnavano na Upravnem odboru Univerze v Mariboru. Isto podjetje, ki pri delovanju ni zavezano standardom revizijskega poslovanja, je 26. februarja 2018 po novem naročilu bivšega vodstva Univerze v Mariboru in po novi pogodbi ter novem plačilu pripravilo dokument Pregled transakcij za izbrani vzorec dobaviteljev in projektov v obsegu 74 strani ter ga predalo bivšemu vodstvu Univerze v Mariboru,« trdi novo vodstvo univerze.
Dokument z oznako zaupno
Univerza v Mariboru še trdi, da je bilo poročilo izdelano za obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2016, čeprav prvo poročilo v celoti tudi zajema leto 2010, ki je bilo »iz nadaljnjega pregleda izvzeto, in to kljub prvotnim ugotovitvam, da je bila poraba sredstev Univerze v Mariboru v letu 2010 preko nekaterih zunanjih dobaviteljev zelo visoka«.
»Bivše vodstvo Univerze v Mariboru pri revizijski hiši ni naročilo ne revizije, ne pregleda in ne strokovnega mnenja. To, kar je bivše vodstvo naročilo, plačalo in po potrebi poimenovalo z različnimi izrazi, med drugim tudi s povsem neposrečenim, predvsem pa neustreznim izrazom 'forenzična revizija', ki sam po sebi ustvarja vtis o nepravilnostih, ni bil postopek izvedbe revizije ustrezno pooblaščenih revizorjev po strogo določenih pravilih,« navajajo v Univerzi v Mariboru.
Navedeni dokument po njihovih besedah nosi oznako zaupno in je bil predan bivšemu vodstvu Univerze v Mariboru, kasneje pa tudi novoizvoljenemu rektorju Univerze v Mariboru, ter »osebam, za katere se je rektor odločil, da jih seznani z vsebino«.
»S podatki, komu in v kakšni obliki je bivše vodstvo Univerze v Mariboru predalo prejeto poročilo ter če je od dneva prejema tega poročila pa do poteka mandata, to je v času skoraj šestih mesecev, naznanilo kakšno kaznivo dejanje, ne razpolagamo. Ob tem je potrebno povedati, da nobeno od omenjenih poročil ne ugotavlja nepravilnosti v finančnem poslovanju Univerze v Mariboru, pač pa zgolj opredeljuje morebitna tveganja na posameznih področjih poslovanja, ki pa jih podrobneje vsebinsko ne utemeljuje z obravnavo celotne dokumentacije za izbrane transakcije,« sporočajo iz službe za odnose z javnostmi Univerze v Mariboru.
Ukrepov do končnega poročila ni pričakovati
Kačič je po pregledu drugega poročila - prvo poročilo naj mu ne bi bilo predano - med drugim opravil razgovore s pooblaščenimi revizorji o postopku priprave pregleda transakcij in možnosti Univerze v Mariboru zaradi »nepopolnosti podanih ugotovitev brez ustreznih podlag v posameznih pregledih, o katerih se je poročalo v obeh dokumenti«, dokument in postopek priprave je predstavil kolegiju dekanov in ga po delih predal članicam Univerze v Mariboru.
Ob tem pa naj bi vso dokumentacijo predal »nevtralni inštituciji, da opravi pregled celotnega gradiva in da na podlagi poročila podjetja Ernst&Young, pripomb članic in originalne dokumentacije pripravi končno poročilo, na podlagi katerega bodo lahko organi Univerze v Mariboru ustrezno odreagirali«.
»Če bodo usposobljeni strokovnjaki pri pripravi končnega poročila ugotovili, da je prišlo do nepravilnosti v postopkih, ki so potekali na Univerzi v Mariboru, bodo organi Univerze v Mariboru sprožili ustrezne postopke,« dodajajo in izrecno zanikajo, da bi Kačič dokumente svetovalnega podjetja Ernst & Young »založil v kak predal in pozabil na njega«.
Za 50 milijonov evrov spornih izplačil
Kot je navajala Televizija Slovenija, so nekateri redno zaposleni profesorji ob plači skupno prejeli za skoraj 30 milijonov evrov avtorskih honorarjev. Dodatnih 20 milijonov je bilo nakazanih redno zaposlenim kot zunanjim izvajalcem, pet milijonov evrov pa z univerzo povezanim dobaviteljem.
Podatki se po besedah Univerze v Mariboru nanašajo na časovno obdobje od leta 2010 do leta 2016, in sicer na finančna sredstva Univerze v Mariboru, porabljena za izvedbo raziskovalnega in pedagoškega procesa, predvsem na izrednem študiju in za delovanje posameznikov v tržnih projektih ob sodelovanju z gospodarstvom.
»Na določenih področjih, kjer pedagoški proces poteka z vključevanjem številnih zunanjih sodelavcev - na področju medicine, zdravstvenih ved, arhitekture, trener izbrane športne panoge, saj je pomembno, da sodelujejo strokovnjaki iz prakse, ki niso v rednem delovnem razmerju na Univerzi v Mariboru, plačujemo njihovo opravljeno delo na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb. Prav tako na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb plačujemo delo na projektih in sodelovanje z gospodarstvom, torej vse aktivnosti, ki ne sodijo v redno delovno obveznost delavcev, zaposlenih na Univerzi v Mariboru, hkrati pa to plačevanje poteka po sklenjenih pogodbah z zunanjimi partnerji in po strogo določenih merilih in sodilih za razporejanje sredstev,« dodajajo.
Kot trdijo, je višina izplačil za zaposlene na podlagi avtorskih pogodb na Univerzi v Mariboru za čas od leta 2011 do leta 2016 znašala 21,2 milijona evrov in ne 50 milijonov evrov.
»Ponovno izpostavljamo, da posamezne članice, kot je Medicinska fakulteta v glavnem vršijo pedagoški proces preko plačila po avtorskih pogodbah. V okarakterizirano domnevno sporno poslovanje z dobavitelji pa je neutemeljeno zajemanje dobaviteljev, ki so bili izbrani na javnih naročilih oziroma razpisih, in to v fazi gradnje ali obnove infrastrukture Univerze v Mariboru,« še pojasnjujejo.
Rektor naj bi šele konec oktobra na novinarski konferenci predstavil vse ugotovitve o poslovanju Univerze v Mariboru.
