Tudi teh zbranih 30.000 evrov jim ne bo vrnilo ljube mamice, ki jo zelo pogrešajo ...
V ponedeljek, ko se bo začelo novo šolsko leto, se bodo v šolske klopi usedli tudi trije od štirih otrok spomladi letos kruto umorjene domačinke 33-letne Sabine A. Najmlajšim bratec, star le dve leti, bo zakorakal šele v vrtec.
Ti štirje otroci vse od 22. marca letos preživljajo grozljivko. Ostali so brez mamice in to na neverjetno krut način ...
Spomnimo ...
33-letna ženska in 37-letni moški sta skovala načrt, kako vzeti življenje 33-letni Sabini iz Markovcev, sicer soprogi obtoženega 37-letnika in, kot že omenjeno, materi štirih otrok.
Truplo umorjene ženske sta krvnika nato prekrila s kupom pokošene trave, zato ni čudno, da je dva tedna pozneje v bližini naselja Strnišče v občini Kidričevo v strohneli travi nanj naletela naključna sprehajalka.
Takrat je tudi postalo jasno, da ženska ni odšla neznano kam, kot je že 23. marca policiji prijavil njen mož.
Kriminalisti so ga prijeli 5. aprila, naslednji dan pa še žensko, ki je izvršila umor. Kot so na aprilski novinarski konferenci povedali na Policijski upravi Maribor, je storilka žrtev večkrat zabodla z ostrim predmetom.
Po ugotovitvah kriminalistov sta bila osumljenca zaposlena pri istem delodajalcu, kjer sta se zapletla v intimno zvezo in začela načrtovati umor.
Kaj se je dogajalo usodnega dne?
»Lahko bi dejali, da je bil duša od človeka, vse je naredil in je odlično skrbel za vso družino. Nihče ni slišal, da bi se kadarkoli s Sabino sporekla ali bog ne daj pretepala. Bili so idilična družina brez najmanjših zapletov. Tudi zato si človek nikoli ne bi pomislil, da bi lahko kaj takega storil,« nam je žalostno dejala Marija, ki dodaja, da osebno nikoli ni videla ali karkoli vedela o morilki svoje hčerke.
Kaj se je pravzaprav dogajalo v tistem času, ko naj bi mamica Sabina napisala poslovilno pismo in zapustila svoje sončke ter moža, nam je razložila babica Marija, ki je tudi kritičnega dne, 22. marca brez spraševanja sprejela vnučke pod svojo streho.
»Poklicala me je Sabina in me prosila, če bi jima popazila otroke. Dejala sem, da seveda, enako kot vedno, ko so potrebovali varstvo. Že okrog štirih popoldan sta mi pripeljala otroke in ju sploh nisem spraševala, kam gresta, saj me to nikoli ni zanimalo. Zvečer, okoli pol devetih, me je Sabina še poklicala in dejala, da čez eno uro prideta. Ko pa jih ob pol desetih in tudi pozneje ni bilo, mi je vse skupaj postalo malo sumljivo. Zato sem klicala Sabino, a je zvonilo v prazno, nato sem klicala še Tomaža, pa se tudi on ni oglašal. Pozneje je sicer poklical na hčerin telefon in mi ga je ona dala, da sem vprašala, kaj se dogaja. Rekel mi je, da ne bosta nocoj prišla, ker je Sabina preveč pila. Ko sem mu dejala, da mali Jaka nima flaške, mi je odvrnil, da jo bo on pripeljal. Vse skupaj je bilo še bolj sumljivo, ko je pripeljal stekleničko in čeprav so otroci stali med vrati, sploh ni prišel v hišo, kar se prej nikoli ni zgodilo. Dal je flaško in mleko, zgodaj zjutraj pa je pripeljal še polnilec za hčerin telefon in ga pustil na oknu,« je še dejala babica otrok, ki je v soboto okoli pol desetih znova klicala hčerko Sabino, ki pa se ni oglašala.
Zato je obvestila tudi drugo hčerko Mojco, ki je prav tako klicala in ji pisala sporočila, a se ni zgodilo nič. »Ko je Tomaž okoli treh popoldan prišel iz službe, me je poklical in dejal, če sem se kaj slišala s Sabino ter da je ni doma. Vprašala sem ga, če sta se zvečer kaj sporekla, a je dejal, da ne. Dodal je, da sta se ob njegovem odhodu v službo dogovorila, da popoldan skupaj prideta po otroke. Še ljubčka sva si dala, je dejal. S hčerko Mojco sva ga prepričali, da je vse skupaj prijavil policiji, saj tega sam ni nameraval, pozneje pa se je vse odvijalo po sedaj že znanem scenariju.«
Za otroke zbrali rekordnih 30.000 evrov
Bralci Slovenskih novic so na račun Krambergerjevega sklada za štiri otroke, ki so ostali brez mame, nakazali rekordnih 30.000 evrov, ki so jim jih pred začetkom novega šolskega leta izročili.
Sabinini 'štiriperesni deteljici' nobeni evri ne morejo vrniti najljubše osebe na svetu – mamice, a bodo kljub temu morda lahko nekoliko lažje celili rane, saj je finančnih obveznosti veliko, družinska hiša pa je obremenjena s krediti.
Po smrti mamice so otroci najprej zaživeli v prijetni in prijazni hiški na hribčku le nekaj deset metrov stran od podravske avtoceste v Podlehniku, pri babici Mariji in njenem invalidnem sinu, pri katerem je bila pokojna Sabina zaposlena kot družinska pomočnica. Nato pa so se po odločitvi Centra za socialno delo Podravje, preselili k žrtvini sestri Mojci in njeni družini v Cirkovcah.
