Mariborska urgenca še naprej z resnimi težavami zaradi preobremenjenosti, ministrstvo za zdravje priznava, da slovenska urgenca potrebuje vsaj 300 specialistov.
Urgentni center Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se še naprej sooča s preobremenjenostjo zaradi povečanega obiska pacientov, predvsem zaradi respiratornih okužb.
Mediji so zadnje dni znova poročali o kritičnih razmerah, ko naj bi reševalna vozila s pacienti čakala pred vrati urgentnega centra, težave pa pripisujejo tudi pomanjkanju kadra.
Več kot 300 pacientov
V bolnišnici so pojasnili, da se zadnjih nekaj tednov oziroma mesecev, tako kot tudi ostale zdravstvene ustanove po vsej državi, soočajo s povečanim obiskom pacientov. Številke se dnevno povzpnejo tudi do 300 ali več pacientov, posledično pa so njihove posteljne zmogljivosti zasedene.
Bolnike z respiratornimi okužbami hospitalizirajo na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, po potrebi tudi na ostale oddelke po celotnem centru. Ob tem so potrdili, da je na prosto posteljo v urgentnem centru treba pogosto počakati tudi več ur, v tem času si osebje prizadeva, da pacientom zagotovijo vso potrebno oskrbo.
Hkrati se, prav tako kot ostale zdravstvene ustanove po Sloveniji, iz različnih razlogov soočajo s pomanjkanjem kadra, a si hkrati ves čas prizadevajo privabiti novega.
»Kombinacija povečanega števila pacientov in pomanjkanja kadra vodi v večje obremenitve zdravnikov in zaposlenih v zdravstveni negi, kar pogosto povzroča nezadovoljstvo pacientov in zaposlenih,« so pojasnili v Univerzitetnem kliničnem Maribor, kjer pravijo, da dodatno nezadovoljstvo povzroča nedavno sprejet zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Opozorila, razmere spremljajo
Kljub vsemu si v mariborskem urgentnem centru prizadevajo iskati rešitve za nastale razmere in zagotavljajo, da so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati življenjsko ogroženim pacientom.
Ob tem paciente, ki so po triaži prepoznani kot manj ogroženi, prosijo za razumevanje ob čakanju na pregled.
O težavah so obvestili tako vse enote nujne medicinske pomoči v regiji kot tudi dispečerski center s prošnjo po preusmeritvi. Na sestankih z dispečersko službo zdravstva in ministrstvom za zdravje so sicer prejeli informacijo, da institut preusmeritve mimo urgentnega centra formalno ne obstaja.
Na ministrstvu za zdravje so povedali, da sproti spremljajo razmere v urgentnih centrih ter aktivnosti bolnišnic za njihovo obvladovanje. Glede preusmeritev so pojasnili, da je njihovo stališče, da mora v terciarni bolnišnici urgentni center delovati ves čas, torej 24 ur na dan, stroka pa mora presoditi, ali paciente preusmeriti in pri tem upoštevati stopnjo tveganja odklonov, ki jo preusmeritev lahko prinese.
O ukrepih in dodatnih kadrih
Za optimalno delovanje vseh urgentnih centrov bolnišnic bi po grobih ocenah potrebovali najmanj 300 zdravnikov specialistične urgentne medicine. Kot poudarjajo, je vlada sprejela različne ukrepe za razbremenitev in povečanje števila zdravnikov, vse od nagrajevanja na področjih, kjer specialistov najbolj primanjkuje, do soglasij k povečanju rednih vpisnih mest na medicinskih fakultetah in lažjega zaposlovanja tujcev.
Med drugim novela zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da se bodo morali zdravstveni delavci, zaposleni v javnih zavodih in pri koncesionarjih, vključevati v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Ministrstvo že pripravlja tudi določene predloge, ki bodo pripomogli k večji pravičnosti med delovišči glede na obremenitve. Eden je način dodatnega nagrajevanja osebja v bolj obremenjenih okoljih, medtem ko drugi predvideva povečanje financiranja števila programov pri izvajalcih na podlagi sprejetih normativov.
