K letošnjemu spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature se je na 83 šolah po Sloveniji prijavili skupno 7.122 kandidatov, izpitov pa se je udeležilo 6.376 kandidatov, kar je nekaj manj kot leto prej.
Kandidati so opravljali splošno maturo iz 35 maturitetnih predmetov. Skupno je bilo na šolah izvedenih 32.956 izpitov. 1.125 zunanjih ocenjevalcev je ocenilo 68.843 izpitnih pol. Na srednjih šolah so izvedli 20.698 ustnih izpitov. Pri letošnjem opravljanju splošne mature je bilo kandidatom priznanih tudi 13.378 ocenjenih seminarskih nalog, laboratorijskih vaj oziroma projektnih ter raziskovalnih nalog. Opravilo jo je 5699 letošnjih maturantov, to je 93,45 odstotka vseh. Lani je bil ta odstotek 94,40.
Letos prvič z elektronskim ocenjevanjem
V letošnjem letu so pri splošni maturi začeli uvajati pomembno novost, tj. elektronsko ocenjevanje izpitnih pol (e-ocenjevanje). To se od klasičnega ocenjevanja razlikuje po tem, da zunanji ocenjevalci ne ocenjujejo več izpitnih pol v papirnati, temveč v elektronski obliki. V izvedbo e-ocenjevanja so vključeni: predhodna digitalizacija izpitnih pol, njihovo optično branje ter vzpostavitev elektronskega dostopa do gradiva za ocenjevanje. Uvajanje novega načina je postopno, zato je bilo v letu 2017 v e-ocenjevanje vključenih šest predmetov splošne mature: španščina, latinščina, kemija, geografija, umetnostna zgodovina in ekonomija. Vključenih je bilo 152 zunanjih ocenjevalcev.
V Podravski regiji maturo opravljalo 957 kandidatov
Na Prvi gimnaziji Maribor je maturo uspešno opravilo 97,3 odstotka dijakov, med štirimi zlatimi pa imajo tudi diamantno maturantko Evo Malovrh iz Slovenske Bistrice, ki je zbrala vseh 34 točk. Na Drugi gimnaziji so dijaki maturo opravili s 97-odstotno uspešnostjo, saj je maturo opravilo 168 od 174 maturantov, sedem med njimi je zlatih. Tretja gimnazija pa beleži najslabši rezultat doslej, ki ni prinesel niti enega zlatega maturanta in le 80% uspešnost pri splošni maturi. Njen ravnatelj Janez Pastar je za Mariborinfo povedal, da za tem neuspehom tiči več dejavnikov.
»Prva zadeva je ta, da se je nasplošno povečalo število gimnazija oziroma gimnazijskih programov, nataliteta pa upada. To dejstvo že nekaj let prinaša neomejen vpis na našo gimnazijo, za razliko od Prve gimanzije in Druge gimnazije, kar preprečuje določeno selekcijo, ki ni zlonamerna. Po drugi strani pa je državni vrh nekako začutil upad interesa za poklicne šole in zato že osnovnošolce začel vzpodbujati k vpisu v eno izmed teh šol, ki niso tako splošno naravnane kot gimnazije, ki po koncu zahtevajo dodatno izobraževanje. In posledično se je zgodilo, da imajo poklicne šole, zaradi osipa, omejitev vpisa in tako k nam prihajajo bodoči dijaki, ki so izpadli iz kozmetične, oblikovne ali katere druge poklicne šole. Lani se je celo zgodilo, da smo imeli primer izpisa enega dijaka, ki se je izpisal, ker sploh ni vedel, da ima gimnazija med predmeti tudi fiziko, kemijo in biologijo. Torej sploh ni vedel kam se vpisuje,« zaključi Pastar in doda, da je po njegovem mnenju to ključno pri tako poraznem rezultatu letošnje splošne mature, saj takšni dijaki nimajo delovnih navad, še manj pa zagona, saj gimnazija sploh ni bila njihova prva izbira.
Državna komisija za splošno maturo je tudi letos določila, da prejmejo maturitetno spričevalo s pohvalo kandidati, ki so bili ocenjeni z od 30 do 34 točkami. Letos je takšnih maturantov 260, kar je enako kot julija lani, med njimi je 161 deklet in 99 fantov. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 15 kandidatov, julija lani pa 17.
Splošni uspeh kandidatov, ki so prvič opravljali splošno maturo po končanem četrtem letniku gimnazije in jo opravili, je v povprečju 20,10 točk (julija lani 20,00). Povprečna ocena pri slovenščini je 3,16 (julija lani 3,23), pri matematiki 3,48 (julija lani 3,42), pri angleščini 3,74 (julija lani 3,81) in pri nemščini 3,86 (julija lani 3,94).
