V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so letos zaposlili 24 novih zdravnikov, med njimi tudi tuje strokovnjake. Kljub okrepitvam pa ostajajo presežene glavarine in dolge čakalne dobe.
Slovenija se že več let sooča z resnim pomanjkanjem družinskih zdravnikov. Po nekaterih podatkih iz začetka leta 2025 je brez izbranega osebnega zdravnika še vedno okoli 158.000 ljudi, med njimi pa kar 39.000 starejših od 65 let.
Stanje se izboljšuje počasneje, kot so upali, saj novi zdravniki težko nadomestijo val upokojitev, številni pa se raje odločajo za delo v tujini ali v zasebnem sektorju.
Tri ambulante v Mariboru še odprte, a ne za dolgo
V Mariboru so razmere nekoliko boljše kot v nekaterih drugih delih države. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca trenutno delujejo tri ambulante družinske medicine, ki še sprejemajo nove paciente.
»Ambulante se hitro polnijo. Glede na trend pričakujemo, da bodo vsa prosta mesta zapolnjena v roku enega meseca,« so pojasnili v zavodu.
Letos okrepitev s 24 zdravniki
Leto 2025 je bilo za mariborski zdravstveni dom pomembno: v delo se je vključilo 24 zdravnikov, med njimi štirje tuji pediatri, trije specialisti psihiatrije, ena specialistka družinske medicine ter pet zobozdravnikov.
V zavodu so pridobili tudi enajst specializantov z različnih področij, od pediatrije do ginekologije in fizikalne medicine.
Novi zdravniki prihajajo iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine, kar po besedah vodstva kaže, da se odprtost do tujih strokovnjakov obrestuje.
Tuj kader lajša pritisk, a manki ostajajo
»Pridobili smo izjemno kompetentne zdravnike iz tujine, ki so pomembno prispevali k zmanjšanju kadrovske stiske,« pravijo v mariborskem zdravstvenem domu.
Kljub temu opozarjajo, da so nekatera področja še vedno podhranjena – med drugim dermatologija, oftalmologija, medicina dela in družinska medicina.
Glavarina nad normo, čakalne dobe daljše
Povprečna glavarina, torej število pacientov na posameznega zdravnika, je trenutno za približno 18 odstotkov nad predpisano normo.
Posledica so daljše čakalne dobe, predvsem v ambulantah družinske medicine, kjer je povpraševanje po storitvah največje.
»To lahko vpliva na kakovost dostopa pacientov do storitev,« so priznali v zavodu.
V naslednjem letu še upokojitve
V prihodnjem letu bo pogoje za upokojitev izpolnilo šest specialistov družinske medicine.
Da bi preprečili dodatne izpade, v zavodu aktivno motivirajo mlade zdravnike za specializacijo iz družinske medicine in sodelujejo tudi s tujimi kandidati, ki bi želeli opravljati specializacijo v Sloveniji.
Čeprav je mariborski zdravstveni dom v zadnjem letu pokazal, da se z odločnim zaposlovanjem da omiliti kadrovsko krizo, sistemski problem ostaja.
Slovenija se stara, pritisk na primarno zdravstvo narašča, nove ambulante pa se odpirajo počasneje, kot se stare zapirajo.
