V Mariboru položili temeljni kamen za superračunalnik: Z novim podatkovnim centrom hitreje do vrhunskih rezultatov

Na območju Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so danes položili temeljni kamen za Arnesov podatkovni center v Mariboru, kjer bo v prihodnje infrastruktura za odprto znanost, superračunalništvo in umetno inteligenco. 

Ta infrastruktura bo slovenskim znanstvenikom omogočila hitrejše, bolj enostavno doseganje vrhunskih rezultatov, je ocenil Sašo Džeroski z Instituta Jožef Stefan (IJS).

»Raziskovalci v Sloveniji so vrhunski in ta vrhunskost zahteva tudi vrhunsko oziroma temu primerno infrastrukturo,« je poudaril Marko Drobnjak iz Arnesa. Glede samih infrastrukturnih zmogljivosti se je treba po njegovih besedah po eni strani zavedati pomena povezljivosti, po drugi strani pa pomena dolgoročne hrambe podatkov ter potrebe po varnostnih kopijah, virtualizaciji in samih računskih zmogljivostih.

»Ko vse to skupaj dodamo pod eno streho, na tak način iz nekih parcialnih, razpršenih rešitev dobimo končno nacionalno rešitev, ki bo omogočala neko krovno naslavljanje infrastrukturnega izziva,« je dejal.

Andrej Filipčič z IJS snuje načrt za novi superračunalnik, pred tem pa je načrtoval že arhitekturo superračunalnika Vega. Pri uspešnem načrtovanju slednjega mu je pomagalo povezovanje različnih znanstveno-raziskovalnih inštitucij v Sloveniji, zaradi česar so razumeli potrebe znanstvenikov. Natanko to počnejo tudi pri novem superračunalniku, s tem da razširjajo to poizvedovanje po potrebah tudi na industrijo in na javni sektor, je pojasnil.

Samo Stanič z Univerze v Novi Gorici, Darja Fišer z Inštituta za novejšo zgodovino, Špela Vintar z ljubljanske filozofske fakultete, ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice Jana Kolar ter Matej Praprotnik in Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta so v pogovoru med drugim izpostavili pomen novega podatkovnega centra s superračunalnikom za raziskave na področju astrofizike, kemije, medicine in jezikoslovja.

Vendar taka infrastruktura ne more zaživeti brez ustrezne podpore in brez ustreznih izobraževalnih aktivnosti, je opozorila Vinter. Vloga tovarne umetne inteligence po njenem prepričanju ni samo v tem, da ustrezno opolnomoči uporabnike iz nekih tehničnih ali industrijskih krogov, ampak tudi širše.

Z vidika skokovitega razvoja umetne inteligence in vstopanja inteligentnih tehnologij v družbo bi po njenem prepričanju potrebovali premišljeno nacionalno strategijo, ki bi usposabljala za to neko novo družbo, v katero vstopamo.

Slovenija se je že z superračunalnikom Vega uveljavila v evropskem prostoru in je postala nekakšen »naravni akter« pri celotni evropski infrastrukturi, je dejal Jan Jona Javoršek z IJS. Dostop do te infrastrukture, ne samo slovenske, ampak tudi evropske, ki ga lahko nudijo slovenskim znanstvenikom in partnerjem v industriji, pomeni tudi, da jih lahko hitreje pripeljejo do pravih sogovornikov.

»To pa potem pomeni kar dober pospešek raziskovalni skupnosti, pa tudi industriji,« je prepričan Javoršek.