Več kot 100 osnovnošolcev je danes zasedalo na otroškem parlamentu, prišli so do odličnih »zelenih« rešitev.
Danes so se v Mariboru zbrali mladi nadobudneži, glasni, drzni, kritični, predvsem pa ustvarjalni osnovnošolci, polni odličnih domislic in rešitev za boljšo prihodnost. Več kot 100 delegatov iz 40 osnovnih šol iz Maribora, Slovenske Bistrice, Lenarta in okolice se je zbralo na 27. regijskem Otroškem parlamentu. Rdeča nit letošnjega parlamenta je bila »Otroci in načrtovanje prihodnosti.« Mladi so dokazali, da rosnim letom navkljub razmišljajo zelo odgovorno, preudarno in ekološko varčno.
Kaj je otroški parlament?
Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu leto prej. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah. Gre za obliko demokratičnega dialoga, ki se izvaja najprej na šolski ravni, nato na občinski, regionalni in nacionalni ravni že od leta 1990. Z otroškim parlamentom želijo otroke spodbuditi k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih izberejo sami.
Mladi jasni, glasni in ekološko varčni
Po uvodnem pozdravu organizatorjev so si delegati ogledali izsek iz filma “Ne meč’mo hrane vstran” dveh mladih kanadskih dokumentaristov Jen in Grant. Dokumentarni film, ki je mlade gledalce in njihove mentorje – učitelje pošteno šokiral, je bil izhodišče za nadaljnje delo. V Domu ustvarjalnosti mladih Maribor so se osnovnošolci razdelili v sedem skupin, vsaka skupina, v kateri je ustvarjalo do 16 delegatov, je v svojem prostoru skupaj staknila glave, premlevala o danih problemih in tuhtala nad dobrimi idejami.
Po dobri eni uri premlevanja aktualnih problemov so prišli osnovnošolci do odličnih, smiselnih in ustvarjalnih rešitev. Delo v skupinah so moderirali dijaki in dve študentki, vsi prostovoljci Zveze prijateljev mladine Maribor. Moderatorji so ali bivši osnovnošolci, ki so se nekoč tudi sami udeležili otroškega parlamenta, ali pa mladi, ki so se projektu pridružili, ker ji to področje zanima, pojasni koordinatorica dogodka Kornelija Kaurin z ZPM MB. Da prepustijo delavnice modeliranju skorajda vrstnikom udeležencev, je že nekaj let praksa, ki se je izkazala za odlično, pojasni koordinatorica.
Tudi učitelje mentorje je čakalo timsko delo
Medtem ko so otroci kovali rešitve, so organizatorji za učitelje mentorje pripravili strokovno predavanje. Kot je povedala Kaurinova, z ZPM MB vsako leto k sodelovanju povabijo kakšno nevladno organizacijo, ki deluje na področju, ki je soroden osrednji temi. Letos so povabili Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja, ki je predstavnikom šol nanizala nekaj primerov »zelenih« praks, kako lahko na šolah poskrbijo za ekološko varčnost.
Porodile so se mojstrske podjetniške ideje
Osnovnošolce so pri iskanju rešitev vodile podteme, ki so bile Moj pogled v prihodnost, Vrednote včeraj in danes, Kakšen človek želim postati?, Moj odnos do okolja. Razmišljali so, kaj lahko sami doprinesejo k reševanju okoljskih problemov, kako varčevati z vodo, ali res potrebujejo toliko novih oblačil, ali je star računalnik res za odpad ali ga lahko reciklirajo oziroma ponovno uporabijo. Ker je veliko vozačev, ki se v šolo vozijo s starši ali prek javnih prevozov, so otroci v eni izmed skupin razvili pravo podjetniško idejo – telefonsko aplikacijo, s katero bi zmanjšali obremenitev vozil v mestu. Ideja je zrasla v možgančih osnovnošolcev, brez pomoči katerega koli od učiteljev.
Otroci bi naročili sok brez slamice
In česa si še želijo štajerski osnovnošolci? Da bi imeli v šolah več ur gospodinjstva, da bi se naučili več o pripravi hrane. Da bi imeli organizirane ekskurzije na ekološke kmetije, kjer bi izvedeli več o lokalni hrani, na kmetijah pa bi ne le opazovali in poslušali, ampak tudi poprijeli za delo in pomagali pri opravilih. Razmišljali so o promotorjih zdrave prehrane na šoli, kjer bi si kot promotorja želeli videti tudi štajersko ikono Filipa Flisarja ali smučarsko asico Tino Maze. Prihodnost bi izboljšali tako, da bi spodbujali kupovanje lokalnega in zmanjšali uvoz ter tako omejili globalizacijo.
11 delegatov bo zastopalo Štajersko na nacionalni ravni
Na 27. regijskem Otroškem parlamentu so izvolili enajst delegatov iz mariborske regije (Maribor, Lenart, Bistrica z okolico), ki bodo zastopali štajersko regijo na 27. nacionalnem Otroškem parlamentu v čisto pravem parlamentu – v Državnem zboru v Ljubljani. Izbrali so tri teme, ki jih bodo predlagali nacionalni zvezi, in sicer Humanost brez meja, Odvisnost od legalnih in nelegalnih drog, Zdrav življenjski slog.
Kornelija Kaurin z ZPM MB je z dogodkom zelo zadovoljna. »Res smo prišli do odličnih, konkretnih predlogov.« Ker osnovnošolce med empiričnim delom pustijo »same« brez učiteljev in organizatorjev - seveda timsko delo usmerjajo moderatorji - se včasih zgodi, da otroci razmišljajo preveč na široko. Zato so v preteklih letih pričeli z usposabljanjem moderatorjev in jih opolnomočili s prijemi, kako naj delajo, čemu naj dajo poudarek, s katerimi metodami naj operirajo. »Letos so se delegati res osredotočili na rdečo nit dogodka in pripravili številne dobre, konkretne predloge,« je zadovoljna Kaurinova.
