V Mariboru so včeraj podelili Glazerjeve listine in nagrade.
Glazarjeve listine in nagrade za dosežke na področju umetnosti in kulture so poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je glavnino svojega opusa ustvaril v Mariboru.
Mariborska občina priznanja podeljuje že od leta 1987, letošnji prejemniki pa so Ida Brišnik Remec, Uroš Dokl, Gregor Pratneker in Nika Gorič.
Prireditve se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Uvodoma je besedo prevzel župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič, ki je izrazil hvaležnost za nadarjene posameznike, ki krojijo slovensko umetnost in kulturo ter s tem Slovenijo izpostavljajo na svetovnem zemljevidu.
»Tudi letošnji nagrajenci ste poskrbeli, da se lahko na mesto Maribor ozremo v luči umetnosti, ki presežno osvetljuje njegove prostore in prebivalce v njem – zato vam iskreno čestitam,« je povedal Arsenovič.
Nagrado za življenjsko delo prejela slikarka Ida Brišnik Remec
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo v letu 2024 je šla v roke akademske slikarke Ide Brišnik Remec, ki je na ljubljanski likovni akademiji diplomirala leta 1964. Njen umetniški opus obsega slike, akvarele, risbe, pastele, tapiserije in vitraje.
»Zelo sem vesela Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, ki je tudi prva nagrada za moje umetniško ustvarjanje. Nikoli nisem razmišljala, kaj bi počela, če ne bi bila sprejeta na likovno akademijo,« je povedala nagrajenka in dodala:
»Vedno ustvarjam iz velike potrebe po izražanju doživetega, na koncu pa me prevzame želja, da bi to nekomu pokazala in obogatila njegov miselni in čustveni svet.«
Glazerjeve listine v roke Gregorja Pratnekerja, Uroša Dokla in Nike Gorič
Svoj pečat na področju slikarstva je pustil tudi Gregor Pratneker, ki se s slikarstvom ukvarja približno 25 let in se lahko pohvali s številnimi razstavami tako doma kot tudi v tujini.
»Večkrat sedim pred svojo sliko in o njej razmišljam. To ni samo slikanje, temveč gre za čas preživet s svojimi slikami. Slikar rabi vsaj 20 let, da se izmojstri,« je izjavil Pratneker.
Odbor za podelitev nagrad je prepričal tudi Uroš Dokl, ki je slovensko kulturno zgodovino zaznamoval z muzejsko razstavo »Sk8tam, torej sem« in dokumentarnim filmom »Maribor Retrosk8tiva«.
»Rolkanje je odkorak od vojne in industrijske dobe našega mesta, ni pa tudi korak od naše dediščine. Imamo muzej 20. stoletja in beležimo zgodovino, ki jo ustvarjamo tudi danes,« je povedal Dokl.
V glasbenem svetu je še posebej izstopala ena najvidnejših sopranistk sodobnega časa Nika Gorič, ki je doktorirala na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in pred sedmimi leti kot študentka prejela nagrado kraljice Elizabete II. Nastopa tako na koncertnih kot tudi opernih odrih.
»Razpon mojih vlog je velik in mi trenutno ustreza, a se veselim, da se mi glas malce zresni – s tem prihaja še ogromno lepega repertoarja,« je bila iskrena Gorič.
