V novih prostorih stanovanjske soseske Pod pekrsko gorco že nekaj časa stanuje enajst njihovih varovancev.
Mariborsko medobčinsko društvo Sožitje je danes tudi uradno odprlo in javnosti predstavilo življenje v stanovanjski skupnosti, kjer v novih prostorih stanovanjske soseske Pod pekrsko gorco že nekaj časa stanuje enajst njihovih varovancev.
Kot je povedal predsednik društva Milan Vnuk, so potrebe po tovrstnih skupnostih v mestu sicer precej večje.
Po besedah Vnuka, ki je vodenje društva z okoli 500 člani, prevzel lani po smrti dolgoletnega predsednika Martina Benka, imajo v novem večstanovanjskem objektu državnega stanovanjskega slada na Šarhovi ulici na voljo skoraj 400 kvadratnih metrov bivalnih prostorov. Društvo ima sicer prostore v najemu, je dodal.
Stari prostori niso odgovarjali standardom
Medobčinsko društvo Sožitje, ki letos zaznamuje 60 let delovanja, ima koncesijo za dnevno in institucionalno varstvo že skoraj 25 let, a so doslej njihovi varovanci bivali v zasebni hiši na Pobrežju.
Ker stari prostori niso več odgovarjali standardom, saj se stanovalci starajo, nekateri pa so gibalno manj sposobni, so veseli, da so nove prostore dobili v pritličju.
»Želeli smo skupino preseliti na bolj dostopno lokacijo, ki bo tudi blizu varstveno delovnega centra, saj večina stanovalcev prihaja tudi v naše dnevno varstvo,« je dejal Vnuk, ki je vesel pomoči Mestne občine Maribor pri uresničitvi pobude njihovega donedavnega predsednika.
Edina stanovanjska skupina
Kot je za STA še povedal predsednik društva, je to njihova edina stanovanjska skupina, več jih ima Varstveno delovni center Polž, s katerim prav tako sodelujejo.
Ob tem je še poudaril, da bi podobnih namestitev za manjše skupine, kakršna je njihova, v Mariboru potrebovali vsaj še deset, saj so potrebe precej večje od trenutnega stanja.
»Varstveno delovni centri so nastali pred 20, 30 leti, ko so bili uporabniki stari okoli 20 let, danes pa so stari 50 in več let.
Zanje je zato vedno manj možnosti, da ostajajo doma oziroma bivajo pri sorojencih,« je dodal Vnuk.
Po njegovih besedah so sploh takšne manjše stanovanjske skupine dobrodošle, saj za varovance predstavljajo nadomestilo za družino in dom.
Varovanci ne pomagajo le v institucionalnem varstvu, pač pa po svojih močeh tudi kaj skuhajo, počistijo in delno skrbijo sami zase, seveda pod nadzorom, pravi Vnuk. Po njegovih besedah jih je dobro sprejela tudi soseska, kjer je zraslo 400 novih stanovanj in kjer so že ob začetku gradnje načrtovali medgeneracijsko sobivanje.
