Želite biti vedno na tekočem? Izberi Mariborinfo kot prednostni vir na Googlu.

VIDEO: Dobra novica za slovenske kmete: Država bo razdelila več kot osem milijonov evrov pomoči

| v Lokalno

Slovensko kmetijstvo pestijo dražja gnojila in gorivo, suša in praznjenje vasi. Državna sekretarka pojasnjuje, kako bo država kmetom pomagala z izredno pomočjo, naložbami v preventivo in podporo mladim prevzemnikom.

V oddaji AgriReveal – Razkrivamo resnični vpliv SKP na televiziji IDEA je bila gostja Mojca Erjavec, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, ki je funkcijo nastopila v začetku junija.

Pogovor je bil namenjen izzivom slovenskega kmetijstva in rezultatom izvajanja skupne kmetijske politike. Prek Strateškega načrta SKP 2023–2027 je za kmetijstvo in podeželje na voljo okoli 1,8 milijarde evrov evropskih in nacionalnih sredstev, med drugim za sodobnejšo opremo, prilagajanje podnebnim spremembam in generacijsko prenovo.

Kot posebnost slovenskega kmetijstva je državna sekretarka izpostavila manjše in razdrobljene družinske kmetije, na katerih pogosto kmetuje več generacij. Te ohranjajo kulturno krajino in način življenja na podeželju, kjer po njenih besedah živi skoraj polovica prebivalcev.

Med glavnimi nalogami je naštela višjo produktivnost, močnejšo lokalno pridelavo in manj birokracije, kmetije pa morajo biti tudi tehnološko pripravljene na prihodnost.

»Kako povezati to dediščino, ki jo imamo iz preteklosti, okrepiti ugled kmetovanja in hkrati zagotoviti večjo produktivnost ter dati še več pomena naši dobri lokalni hrani,« je izzive povzela Erjavec.

Naložbe v hleve, tehnologijo in dobrobit živali

Strateški načrt ministrstvo izvaja z razpisi za tehnološke posodobitve, trženje in promocijo, prilagajanje podnebnim spremembam, živinorejo in ekološko kmetijstvo. Naložbe v opremo, objekte in digitalizacijo kmetij podpira predvsem intervencija IRP02 – Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev.

Sredstva so po besedah državne sekretarke ob vsakem razpisu porabljena, zanimanje kmetov za naložbe pa ostaja veliko.

»Res vidimo, da kmetje pridelovalci zelo cenijo, da lahko vlagajo v posodobitve objektov, zmogljivosti in tehnologije, in tukaj smo še dodatno okrepili te razpise,« je povedala Erjavec.

V posodobitve so skupno usmerili okoli 65 milijonov evrov, še 35 milijonov evrov pa je namenjenih gradnji, obnovi in širitvi objektov. Ministrstvo podpira tudi naložbe v dobrobit živali, s katerimi rejci prilagodijo hleve in zvišajo produktivnost.

Pri pripravi prihodnjega načrta bodo preverili, kam je šlo največ denarja, kje so dodatno vlagali in kaj so podprli iz nacionalnih sredstev.

Slika je simbolična.

Za dražja gnojila in gorivo 8,1 milijona evrov

Kmetje so bili letos izpostavljeni dvojnemu pritisku. Zaostrene geopolitične razmere so podražile gnojila in gorivo, suša in ujme pa so povzročile izpad pridelka.

Evropska unija je za pomoč namenila sredstva iz kmetijske rezerve, država pa jih je nadgradila. Vlada je 12. novembra izdala odlok, po katerem bodo kmetje dobili skupno 8,1 milijona evrov, od tega 2,7 milijona iz kmetijske rezerve Evropske unije in 5,4 milijona iz državnega proračuna.

Pomoč bo vezana na hektar in bo glede na vrsto površin znašala okvirno od 22 do 38 evrov na hektar. Izplačana bo po uradni dolžnosti, zato kmetom ne bo treba oddajati vlog.

Upravičeni so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so letos oddali zbirno vlogo. Za kmete, ki so obvezno zavarovani iz kmetijske dejavnosti, spodnja meja površin ne velja. Odločbe bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja izdala do konca leta.

Del višjih stroškov goriva za kmetijska opravila bo kmetom povrnil še interventni zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo. Po besedah državne sekretarke bo veljal za nazaj, od začetka junija, za del ukrepov pa je potrebno soglasje Evropske komisije.

Ministrstvo išče tudi rešitve za živinorejce, ki se soočajo z izpadom krme in dohodka. Za škodo na krmnih rastlinah je v javni obravnavi odlok, po katerem bo na voljo 10 milijonov evrov.

»Želimo preprečiti za vsako ceno, da bi visoke cene krme ali visoke cene goriv vodile do tega, da bi kmetje zmanjševali črede,« je poudarila državna sekretarka.

Slika je simbolična.

Suša, neurja in vročina so nova normalnost

Letos se je suša začela že spomladi, junija so sledile ujme, poleti pa še velika suša z vročinskim udarom. Škoda je nastala na pridelkih, kmetom pa primanjkuje tudi krme.

»Vidimo, da je žal to postala nova normalnost,« je opozorila Erjavec.

Ministrstvo zato spodbuja predvsem naložbe v preventivo, od namakanja do mrež proti toči.

»Narava je postala nepredvidljiva in v tej svoji nepredvidljivosti predvidljiva,« je dejala državna sekretarka.

Gradnjo skupnih namakalnih sistemov, vključno z oroševanjem za zaščito pred pozebo, Strateški načrt SKP podpira z intervencijo IRP13 – Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Za njihovo tehnološko prenovo je namenjena posebna intervencija.

Kmetije s sadovnjaki, vinogradi in drugimi trajnimi nasadi lahko prek intervencije IRP16 – Naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih ob postavitvi ali obnovi nasada vlagajo tudi v mreže proti toči in namakalno opremo.

Država iz proračuna sofinancira zavarovalne premije za naravne nesreče. Pri letošnji suši kmetom za škodo na pridelkih ni treba prijavljati višje sile, izplačali pa so tudi pomoč za lansko sušo in pozebo.

V prihodnje želijo na ministrstvu okrepiti podporo namakanju, zato bodo pregledali projekte in jih podprli v največji možni meri.

Slika je simbolična.

Manj birokracije, več časa za kmetovanje

Z evropskimi sredstvi za okrevanje in odpornost je ministrstvo razvilo digitalni zbirki e-živinoreja in e-gozdarstvo. Rejci govedi, prašičev, konj in drobnice v njih vodijo evidence, v e-gozdarstvu pa so digitalizirali gozdarske evidence in izdajo odločb.

Zbirke želijo zdaj povezati z obstoječimi sistemi za oddajo vlog, izdajo odločb in vodenje evidenc v kmetijstvu. Tako bi zavarovali podatke in preprečili njihovo podvajanje.

Kmetom, pridelovalcem in gozdarjem bi ostalo več časa za njihovo delo in manj za administracijo.

»Vemo, da so v teh pogledih kar zelo obremenjeni, in velikokrat je tudi to razlog, da se kakšen mlad ne odloči za kmetovanje, ko sliši 'Joj, koliko je tega',« je pojasnila Erjavec.

Mladi prevzemniki in varnost starejših

Za vitalno podeželje so po besedah državne sekretarke ključni mladi. Podatki namreč kažejo, da se vasi praznijo, ljudje odhajajo na delo v tujino, včasih pa jim sledijo cele družine. To se dogaja tudi na Koroškem, od koder prihaja.

Kjer kmetij ni več, se zemljišča zaraščajo. S tem se po njenem opozorilu zmanjšuje prehranska varnost, povečujejo pa se okoljska tveganja.

Mladim prevzemnikom je v Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike namenjena intervencija IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, s katero ob prevzemu kmetije dobijo začetna sredstva. Na letošnjem razpisu je bilo na voljo okoli 15 milijonov evrov.

Dopolnjuje jo intervencija IRP30 – Medgeneracijski prenos znanja, prek katere prenosnik kmetije mlademu kmetu preda praktično znanje. Mladi prevzemniki imajo tudi dodatne točke na drugih razpisih in dostop do svetovanja.

Uspešen prenos je po opozorilu državne sekretarke odvisen tudi od tega, ali starejši kmetijo predajo brez skrbi za socialno varnost.

»Če imamo tukaj skrbi, povezane s socialno varnostjo starejših, kar je velikokrat primer na kmetijah, potem moramo storiti več za to, da bomo podprli tudi tiste, ki kmetije predajajo,« je poudarila Erjavec.

Slika je simbolična.

Slovenski izdelek naj bo na polici lahko najti

Da bi več dodane vrednosti ostalo pri kmetih, je treba po besedah državne sekretarke okrepiti vse – predelavo, povezovanje, skupen nastop na trgu in boljše trženje.

Ministrstvo podpira nacionalno shemo Izbrana kakovost, v katero je po njenih navedbah vključena že vsaka četrta slovenska kmetija.

Pri izbiri ima zadnjo besedo kupec, zato morajo biti slovenski izdelki na policah vidni brez dodatnega truda.

»Morda lahko že z malimi koraki, denimo kot je uporaba slovenske zastavice, naredimo veliko razliko,« je povedala državna sekretarka.

Na ministrstvu zato dokončujejo pravilnik o uporabi slovenske zastavice na izdelkih, hkrati pa želijo okrepiti kontrole porekla.

Nizke odkupne cene mleka

Položaj kmeta v prehranski verigi je državna sekretarka ponazorila z razmerami v mlečnem sektorju.

»Zdaj imamo v Sloveniji zelo pereč problem, in sicer nizke odkupne cene mleka,« je opozorila Erjavec.

Slovenija je problem izpostavila na evropski ravni in se pridružila državam, med njimi Slovaški, ki so dale pobudo za ustanovitev delovne skupine na visoki ravni. Tako bodo morali na izziv odgovoriti tudi na ravni EU.

V pregledu so tudi evropska pravila o nepoštenih trgovinskih praksah. Generalna direktorica Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji Elisabeth Werner je na sejmu AGRA zagotovila, da bodo okrepili položaj vsakega deležnika v verigi.

To po besedah državne sekretarke pomeni, da bo tudi kmet, ki se počuti preslišan, dobil enakopraven položaj nasproti drugim.

Slika je simbolična.

Manjše in hribovske kmetije v prihodnji Skupni kmetijski politiki

Sedanje obdobje je po oceni državne sekretarke prineslo pomembne premike, od naložb v posodobitve do ohranjanja krajine, primerne za pašo in rejo.

Ker so razmere drugačne kot pred šestimi ali sedmimi leti, želi ministrstvo zdaj narediti korak naprej.

»Zdaj pa dajmo en pospešek. Še večji zagon produktivnosti, da bodo naši kmetje, naši pridelovalci konkurenčni tudi na evropski ravni in da bomo s tem okrepili slovensko prehransko varnost in samooskrbnost,« je napovedala državna sekretarka.

Pri oblikovanju prihodnje SKP bo Slovenija zagovarjala razdelitev sredstev, ki upošteva naravne danosti države. Podporo morajo po besedah državne sekretarke dobiti tudi manjše družinske kmetije in kmetije na območjih z omejenimi dejavniki, predvsem višje ležeče.

Razpisi naj po njenem mnenju dajejo večjo težo prehranski samooskrbi, produktivnosti in digitalizaciji.

»Naša vrata so odprta«

Za kmete ima državna sekretarka sporočilo, ki ga pogosto ponovi – da so vrata ministrstva odprta. Spomnila je tudi, da imajo Slovenci nepregledno število pregovorov o hrani, med njimi izrek dober kot kruh.

»Tukaj sta dve pozitivni stvari in kar veje toplina iz tega. Takšno kmetijstvo si želimo, ki nam bo zagotavljalo varnost, toplino in preživetje našega načina življenja, ki nas je spremljal skozi stoletja in nas bo tudi še vnaprej,« je še dejala Erjavec.

*Video je nastal v okviru projekta AgriReveal.

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA
Bolfenk

Zapišite imena prejemnikov in lokacijo kemtavzerjev in katero stranko zastopajo in plačujejo donacije .

nlp

Kmeteki so to že donirali državi z ceno nafte. Ampak ravno ti kmeteki obožujejo to vlado.

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA
Bolfenk

Zapišite imena prejemnikov in lokacijo kemtavzerjev in katero stranko zastopajo in plačujejo donacije .

nlp

Kmeteki so to že donirali državi z ceno nafte. Ampak ravno ti kmeteki obožujejo to vlado.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura