Klic gasilskih kolegov iz Hrvaške Jožeta Žunkoviča ni pustil ravnodušnega. Takoj je sprožil dobrodelno akcijo zbiranja gasilske opreme.
Po vsej Sloveniji te dni poteka dobrodelna akcija zbiranja gasilske opreme in drugih nujnih potrebščin za hrvaške gasilce, ki so v hudih požarih po domovini izgubili velik del svoje opreme. V stiski, saj požari še vedno grozijo, so se za pomoč obrnili na slovenske kolege. Med prvimi se je odzval dolgoletni gasilec Jože Žunkovič iz Avtocentra Žunkovič in brez pomisleka sprožil vseslovensko dobrodelno akcijo zbiranja gasilske opreme.
»Še cevi so jim pogorele, oni dejansko nimajo niti cevi. Nimajo cevi, da bi lahko gasili! Zato so nas prosili, če jim lahko pomagamo,« pojasnjuje Žunkovič.
Če ne morejo pomagati z gašenjem, lahko z opremo
Če jim že sami ne moremo pomagati pri gašenju, jim lahko vsaj priskočimo na pomoč z opremo, ki jo nujno potrebujejo, pravijo tudi okoliški gasilci. In akcija je po vsej Sloveniji stekla v trenutku. Prvi kombiji z zbrano opremo so iz Radovljice v smeri proti Dalmaciji že odpeljali, druga odprava pa odpelje jutri zjutraj ob 4. uri iz Maribora.
V Žunkovičevi avtomobilski delavnici se skoraj vsako uro oglasi nekdo s prepotrebno pomočjo za hrvaške gasilce. Eden izmed gasilcev, ki je prinesel nekaj novih gasilskih zaščitnih oblek, je tudi Marko Cokoja: »Čutil sem odgovornost, da tudi sam nekaj doniram. Doma se je nabralo nekaj odvečnih zaščitnih oblek in čutil sem pripadnost, da te obleke podarim ljudem, ki jih potrebujejo.« Kup donirane gasilske opreme na tleh delavnice tako vztrajno raste.
Gasilci iz Hrvaške bodo opremo sprejeli širokih rok, mi pa zaradi tega ne bomo revnejši, pravijo v sosednjem gasilskem društvu. »To je oprema, ki je še dobra, njim bo služila, mi pa imamo opreme zaenkrat dovolj. Sploh ni bilo nobenega razmišljanja, bomo pomagali, ne glede na politične zdrahe,« je trdno odločen tudi Oskar Neuvirt iz PGD Malečnik.
Dobrodelno zbiranje gasilske opreme se z odpravo prvih konvojev šele začenja, akcija bo trajala vsaj še eno leto. »Vse kar je več kot nič bo dobrodošlo, ali je to plastenka vode, ali je ena cev, ki ne stane dosti. Na koncu koncev morajo ljudje razmišljati, da so tudi njihovi otroci, njihove družine tam dopustujejo, da so tudi oni ogroženi,« še dodaja Žunkovič. Morda pa tudi v tem primeru velja, da šele v nesreči spoznaš pravega prijatelja.
