Ob nedavnem svetovnem dnevu zdravja so zdravnice in zdravnike povedali, česa v vsakdanjem življenju nikoli ne bi storili – in zakaj.
Njihovi odgovori so poučni in vredni upoštevanja.
»Medicina rešuje življenje, a življenje po poškodbi glave nikoli ni več enako. To vem, ker bolnike spremljam na njihovi dolgi poti okrevanja. Zato se nikoli ne bi usedel na kolo, skiro ali skuter brez čelade,« je opozoril Klemen Grabljevec, predstojnik Oddelka za rehabilitacijo bolnikov po možganski poškodbi na URI Soča.
V Ljubljani je bilo v zadnjih letih zabeleženih veliko nesreč z električnimi skiroji – pogosto z zelo hudimi posledicami. V Ljubljani jih je bilo leta 2023 skoraj 700!
Na urgenci
Narava poškodb, ki jih utrpijo vozniki e-skirojev, je pogosto primerljiva s poškodbami mopedistov in motoristov.
»Poleg lažjih poškodb obravnavamo tudi resnejše, kot so zlomi stegnenice ali reber. Poškodbe ob nesreči z električnim skirojem lahko pustijo dolgotrajne posledice,« je lani, ko je potekala novinarska konferenca o resnosti poškodb v nesrečah s tem priljubljenim prevoznim sredstvom, izpostavil Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Letno na URI Soča obravnavajo več pacientov s hudimi možganskimi poškodbami, ki so posledica nesreč z električnimi skiroji. Rehabilitacija po taki poškodbi je dolgotrajna in naporna.
»Gre za resne poškodbe. Hude možganske krvavitve puščajo trajne posledice,« opozarja Grabljevec. Dodaja, da pri hujših poškodbah od premestitve iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana do odpusta v domače okolje v povprečju mine od tri do šest mesecev intenzivne rehabilitacije.
Te besede dobijo še več teže ob ogledu posnetka, ki je nedavno krožil po TikToku.
V njem voznik električnega skiroja snema svojo vožnjo po Zaloški cesti v Ljubljani – od Fužin proti centru mesta. Na videu prehiteva avtomobile in tovornjake, vozi celo po pločniku med pešci, njegova hitrost pa na trenutke presega 50 kilometrov na uro.
Na križišču pri gostilni Dubočica brez oklevanja zapelje čez rdečo luč, njegova najvišja dosežena hitrost na videu je 65 kilometrov na uro.
Posnetek se konča ravno v trenutku, ko pred njim na desno zavija osebno vozilo – temna mazda. Kaj se je zgodilo naprej, ni jasno, a napetost doseže vrhunec prav v zadnjih sekundah posnetka. Več v tem prispevku.
Takšne podvige mnogi označujejo kot neodgovorno norčevanje iz zdravja in življenja. Zdravniki opozarjajo: čelada ni modni dodatek, temveč temeljna zaščita. Zato njihovih opozoril ne jemljimo z levo roko.
Komentarji (4)
Sam je kriv.Neka čefurska glasba zadaj.
poznam 2, ki sta si celi gepis razbila na tem skiroju.
In kaj potem? Nič ... doktoranti, pazi!, doktoranti prometne stroke in ostali zblefirani strokovnjaki ... dajte, dodelite jim prednost na cesti, naj za njih ne velja rdeča luč na semaforju, naj s 50 km/h pripeljejo čez prehod za pešce, naj z dovoljenjem vozijo po peš conah s 50 km/h, naj vsem nam, po domače povedano, jebejo mater majmunsko ... ste sramota za fakuleto katere diplomo imate v žepu ...
Na kolesu (brez e-) sem praktično vsak dan, na e-skiro pa me ne spravi nihče. Edino prevozno sredstvo, kjer zakonodaja nima stika z realnostjo. Zakon zahteva nakazovanje sprememb smeri z odročeno roko, česar pa konstrukcija teh vozil na varen način ne omogoča. Še danes, skoraj štiri leta po noveli, ki je ta vozila legalizirala, ni jasno, ali lahko pooblaščena oseba ta zmazek pošlje na izredni tehnični pregled. Velika večina nima blokade motorja na 25 km/h.