Vse več veganov v Mariboru: Veganstvo ni življenjski slog, je moralni imperativ

Veganom vsejedci očitajo predvsem nasilno vsiljevanje svojega načina prehranjevanja in tudi vandalizem. »Če se za vandalizem označuje lepljenje nalepk na prometne znake, da je potrebno prenehati z ubijanjem živali, hkrati se pa ne obsoja številnih nalepk, ki pozivajo k pogromom nad begunci, istospolno usmerjenimi, levičarji, lahko hitro ugotovimo, da je v ozadju zaskrbljujoča brezbrižnost do porasta nacizma v naši družbi,« opozarja predsednica društva ZaŽivali! Urška Breznik.

»Promoviranja veganstva ne bi mogli označiti kot 'nasilno', če z isto besedo označujemo nasilje v družini, nasilje v vojni in nad živalmi. Veganstvo je eden izmed redkih pojavov v naši družbi, ki ne temelji na nasilju,« še poudarja.

Vegani: Naši slogani ne izražajo nasilja, prav nasprotno

»Nekatere oblike grafitov bi morali pojmovati kot resno obliko politične participacije in jih postaviti v širši kontekst političnega odpora,« pravi podpredsednica Branislava Vičar, ki opisuje primer izpred sedmih let, ko so McDonald'sov napis na steni restavracije v Kaliforniji popisali z besedo VEGAN. 

»Trk korporativnega in uporniškega sporočila na steni restavracije lahko beremo kot odslikavo družbenega veganskega protikapitalističnega upora. V zadnjih letih lahko politični odpor proti ubijanju, poblagovljanju in uporabi žival spremljamo tudi na stenah drugih večjih mest po svetu,« dodaja.

»Slogani, kot so 'Eat figs, not pigs' in 'Eat beans, not beings' ali 'The future is vegan' ne izražajo nasilja, ampak prav nasprotno. Na stene izrisujejo poziv družbi, ki bo to, kar imamo za naravno in normalno vzpostavila kot nasilje,« še izpostavlja Branislava Vičar.

Veganstvo ni življenjski slog, je moralni imperativ

V ZaŽivali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic verjamejo, da je osnova vsakega družbenega gibanja ustrezna teoretska podlaga, zato izobraževanje predstavlja ključno razsežnost njihovega delovanja. Tako vsak tretji četrtek v mesecu že deset let potekajo Veganske večerjice, prirejajo tudi več letnih večdnevnih dogodkov, kot so Društveni dnevi in Dnevi boja proti speciesmu, na katerih se odvijajo okrogle mize, bralni seminarji, predavanja, delavnice in druge oblike izobraževanj.

»Ne delujemo na principu 'poveganjanja', torej ustvarjanja veganov, kot opažamo, da je v večinskem veganskem gibanju in se opira na zagovor veganstva kot življenjskostilne izbire. Za nas je vegansko moralni imperativ, ki izhaja iz koncepta pravičnosti,« poudarja Branislava Vičar.

»Veganstvo ni življenjski slog, ni osebna izbira ali oblika novodobne duhovnosti. Vegansko je izraz pravičnosti do vseh zavedajočih se bitij, je dejanje političnega odpora proti človekovi nadpostavljenosti vsem drugim bitjem,« razlaga podpredsednica društva.

»Zato šteje en in edini argument: med zavedajočimi se bitji ne obstaja moralno relevantna razlika, zato ima vsako zavedajoče se bitje enako pravico, da ni ubito za hrano ali uporabljeno za druge namene, kot jo imava vi in jaz,« dodaja.

Vičarjeva: Naše zamisli niso skrajne, so zelo skromne

»Ubijanje in uporaba živali sta za nas tako samoumevni kot dihanje. Ko je določena oblika prevlade tako globoko zakoreninjena, nasilje nad živalmi pa ponotranjeno kot naravna danost, je to zelo težko destabilizirati,« še opozarja.

»Velikokrat slišimo, da so naše zamisli skrajne. A v resnici so zelo skromne. Govorimo zgolj o temeljnih pravicah – o pravici, da bitja, ki ima interes za življenje, ne ubijemo,« še pravi Branislava Vičar, ki jo veseli, da je iz delovanja njihovega društva izšla mariborska veganska scena, ki ustvarja intelektualno infrastrukturo in omogoča prepoznavanje veganstva kot gibanja za družbeno pravičnost.

Število veganov v Mariboru narašča

»Obiski Veganskih večerjic potrjujejo, da število veganov narašča. To lahko pripisujemo dejstvu, da je veganske hrane in drugih izdelkov več kot jih je bilo nekaj le nazaj, več je tudi informacij o ravnanju z živalmi. Hkrati je pa tudi res, da je veganstvo postalo odlična tržna niša,« pravi Urška Breznik.

Obenem predsednica društva ZaŽivali! opozarja, da je veganstvo potrebno razumeti kot družbeno-politično gibanje, ki gre z roko v roki z drugimi progresivnimi gibanji.

»Vse več je primerov, da se v veganskem gibanju pojavljajo ekstremno desničarska prepričanja oziroma da ekstremno desničarska gibanja kooptirajo osnovne ideje iz gibanja za pravice živali,« opaža Urška Breznik. V izobraževanje o veganstvu vključujejo tudi osnove kapitalizma in mehanizme njegovega delovanja, saj je to po njihovem prepričanju nujen del aktivizma za pravice živali.