Zakaj z občino Miklavž na Dravskem polju, četudi spada med tiste, ki bodo čutile okoljske posledice tovarne, ne komunicira nihče?

Župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar se zato ne čudi, da ni dobil v roke poročila o vplivih na okolje za industrijski obrat Nukleus podjetja Magna Steyr.

»Nas v celotnem postopku dosedaj nihče ni ničesar vprašal, niti nas ni o ničemer obvestil, razen ko je šlo za potek trase plinovoda čez del naše občine. Potek plinovoda za potrebe tovarne ni problematičen, zato smo takrat zanj dali soglasje. Ne zdi se mi namreč korektno, da se ob nestrinjanju z nečim drugim, blokirajo stvari samo zaradi nekega principa,« uvodoma pove župan Kremžar.

Poplavljanje celotnega Miklavža

Sicer pa ima občina Miklavž na Dravskem polju zelo jasno stališče glede postavitve lakirnice Magne Steyr v njihovi bližini. Predvsem so na občini nezadovoljni z ignoranco vseh vpletenih, saj je evidentno, da bodo večino posledic postavitve tovarne, čutili tudi v njihovi občini. Pri postavitvi lakirnice se namreč odpira veliko vprašanj. Eno je sigurno povezano s kanalizacijo, ki jo bodo sicer priključili k občini Hoče-Slivnica, vendar se ta nato priključi k občini Miklavž, kjer skupna odpadna voda potuje do čistilne naprave. Kapacitete teh odpadnih voda se bodo zaradi Magne znatno povečale in zato so na občini pričakovali vsaj obvestilo o nameri. Nigrad je namreč brez dogovarjanj z Miklavško občino dal soglasje, kljub temu da so v lanskem letu zaradi prevelikih količin odpadnih voda v Miklavžu beležili poplavo hiš. Predvideno povišanje količine zaradi Magne pa lahko povzroči poplavljanje celotnega Miklavža.

»In nas nihče ničesar o tem ne vpraša. Mi moramo sami iskati stvari pri katerih bi nas morali vključiti v debato oziroma od nas zahtevati soglasje. In vse se dogaja zadnji trenutek, saj nas o tem prej nihče ni nič obvestil,« razloži župan Kremžar.

Mogočni investitor

Župan Kremžar se boji, da postopka okoli gradnje lakirnice sploh ne vodi Občina Hoče - Slivnica, ne Mestna občina Maribor, ampak kar investitor sam. Investitor namreč poda predlog novih kanalizacijskih sistemov, pri katerem mora upoštevati mnenje vseh potencialno prizadetih. Občina Miklavž seveda o ničemer ni bila obveščena, četudi so v preteklosti že imeli težave v tem delu kanalizacijskega sistema. S svojimi skoraj dvajsetimi milijoni subvencij bi lahko tudi državo šteli med investitorje, kar še posebej razočara, da se v takšnih primerih ne zavzema za lokalno problematiko.

»Celoten projekt je s stališča občine Miklavž in njenih prebivalcev izrazito vprašljiv. Na vseh možnih ravneh. Najbolj pa zmoti občutek, da se stvari peljejo v smeri, kjer bi bilo od vpletenih postavljenih čim manj neprijetnih vprašanj. Pravzaprav ne želijo nobenih vprašanj,« razočarano pove Kremžar.

Vplivi na podtalnico

Župan navaja, da bi naj po doslej znanih podatkih letna poraba vode zaradi Magne, znašala kar 230.000 kubikov, kar pomeni, da bo potrebno izčrpati toliko več podtalnice in dodatno obremenit obstoječo podtalnico. Posledično bo raven podtalnice padla, kar je na dolgi rok lahko zelo katastrofično. Ta številka letne porabe Magne namreč pomeni, skoraj celotno porabo vode občine Miklavž s 6000 prebivalci. Poraba vode se bo torej podvojila. Vsa ta količina vode bo nato končala v kanalizacijskem omrežju, ki infrastrukturno niti približno ni pripravljena ali prilagojena na takšne obremenitve.

»Nisem niti povsem prepričan, če so se ukvarjali s tem, kaj bi tolikšno povečanje količine vode pomeni za čistilno napravo,« na glas razmišlja Kremžar.

Vpliv na vse okoljske segmente

Gre predvsem za to, da se v poročilu o vplivih na okolje, ki ga je pripravila Magna Steyr sploh ne ukvarjajo s škodljivimi izpusti v ozračje, ki so eden pomembnejših segmentov vpliva na okolje, sploh na tako vetrovnem območju, kot je okolica tovarne. Po primerljivih študijah iz tovarne Revoz, bi naj Magna na letni ravni v ozračje spustila kar 24 ton zdravju škodljivih in rakotvornih snovi. Med njimi so anorganske spojine klora, fluor in njegove spojine, žveplov dioksid ter nikelj in njegove spojine. Poleg tega naj bi iz proizvodnje v zrak letno spustili še 35 ton ogljikovega monoksida, 40 ton dušikovih oksidov in pet ton prašnih delcev, ki so v občini Miklavž v času kurilne sezone še posebej problematični. Podatki veljajo le za prvo fazo Magninega projekta oziroma prvo lakirnico.

Adijo, gozd

Posledica iskanja nadomestnih kmetijskih zemljišč, ki so jih kmeti morali prodati za namene Magne Steyr, je tudi sečnja 77 hektarjev gozdnih površin na meji z občino Miklavž, ki so bile do zdaj v funkciji obrambe pred sunki vetra. »Zelo malo se govori tudi o tem, kaj pomeni predvidenih 450 prelakiranih avtomobilskih školjk na dan. Kaj to pomeni glede prometnih tokov. Sem si drznil malce preračunati in če zelo poenostavim, da v en kontejner gredo štiri takšne školjke, pomeni to 100 tovornjakov dnevno v smeri Avstrije in obratno. Torej 200 tovornjakov dnevno več na naših cestah samo za potrebe Magne. Seveda imajo ti tovornjaki tudi svoje izpuste, ki okolju ne delajo usluge. O tem nihče ne govori, še najmanj pa investitor,« presenečeno ugotavlja župan Miklavža.

Investicija, ki jo vodi le denar?

»Vse se dela pod enim blaznim pritiskom, da je potrebno zagotoviti toliko in toliko delovnih mest, kar je pohvalno, vendar je na drugi strani tehtnice življenje ljudi.  Teh 450 delovnih mest je super, vendar če bodo zaradi tega dolgoročni negativni vplivi na okolje in zanamce, potem teh 450 delovnih mest ne odtehta tega,« je prepričan Kremžar. Popolnoma diametralno nasprotno mnenje ima župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, ki je v enem izmed intervjuju dejal, da bo tako visoko število novih delavnih mest sigurno odtehtalo teh nekaj vplivov na okolje. Po vseh razpoložljivih podatkih pa je več kot očitno, da je projekt škodljiv za okolje in zdravje ljudi, kar bi moralo pomeniti popolno blokado projekta vsaj iz strani okoliških prebivalcev, če že ne občinskih in državnih veljakov.

Zakaj Magna ni delala lakirnice doma?

Zato se župan občine Miklavž upravičeno sprašuje po ekonomski upravičenosti projekta, kjer ti narediš avtomobilsko karoserijo v neki državi, ki je v tem primeru Avstrija, jo nato pelješ 70 kilometrov vstran na lakiranje v Slovenijo in jo nato pelješ nazaj v Avstrijo na montažo.

»Če mi kdo zna odgovoriti na ekonomsko upravičenost tega, mi bo veliko povedal. Verjetno gre za nekaj drugega, saj je Avstrija dovolj velika, da bi se našel prostor za Magnino lakirnico. Prepričan sem, da taista Magna na takšen način ne bi dobila možnosti za gradnjo v Avstriji. Kaže da gre za izvoz smeti v tujino, kot so to včasih počeli v smeri Afrike. Zanimivo je tudi to, da zadeva sploh ni predvidena v državnem prostorskem planu, ampak je vse preneseno le na občinski prostorski plan,« pogovor zaključi Kremžar.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice