Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je danes gostilo župane okoliških občin.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je bilo danes pomembno srečanje, na katerem je vodstvo bolnišnice gostilo župane okoliških občin.
Namen srečanja je bila poglobljena razprava o ključnih investicijskih projektih in izzivih, s katerimi se srečujejo lokalna okolja.
Po razpravi so si župani skupaj z vodstvom ogledali napredovanje gradnje nove onkološke stavbe, enega ključnih razvojnih projektov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Za uspešno delovanje potreben dialog
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis je ob robu obiska pojasnil, da je srečanje priložnost za vzpostavitev bolj tesnega sodelovanja z občinami in primarno ravnjo zdravstvenega varstva:
»Srečanje z okoliškimi župani služi predvsem dialogu, kako bomo kot regija skupaj reševali izzive – od pretočnosti bolnikov skozi urgenco, do podaljšanih hospitalizacij in dolgotrajne oskrbe,« je dejal Flis.
Flis je ob tem izrazil prepričanje, da so ti izzivi tudi družbene narave in da je za njihovo reševanje potrebno tesnejše sodelovanje med zdravstvenimi domovi, koncesionarji, bolnišnico in lokalno skupnostjo.
»Zdravstveni domovi sodijo pod občine, medtem ko je univerzitetni klinični center državna ustanova. To pomeni, da lahko že tukaj lahko pride do ovir v komunikaciji,« je pojasnil.
Razpis za infekcijsko kliniko bodo ponovili
Med največjimi naložbami Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je tudi gradnja nove infekcijske klinike. Ta projekt se je sicer v začetku septembra (znova) zapletel, saj je ministrstvo za zdravje javni razpis za izbiro izvajalca zaključilo kot neuspešen.
Edina ponudba, vredna skoraj 100 milijonov evrov, je namreč krepko presegla zagotovljena sredstva.
Kljub temu so na ministrstvu zagotovili, da bodo razpis ponovili in da predvideni časovni načrt izvedbe za zdaj ni ogrožen. Zaključek gradnje je predviden konec leta 2027, pridobitev uporabnega dovoljenja pa v prvi polovici 2028.
Investicija, pomembna za celotno državo
Tudi Flis ostaja optimističen in verjame, da bo novi razpis, napovedan za september, prinesel boljše rezultate. Izgradnjo te klinike vidi kot strateško pomembno naložbo, ki ne služi le regiji, ampak celotni državi:
»Prebivalci te države potrebujejo visokotehnološko stavbo, ki bo zmožna varno obravnavati kužne bolnike tudi v prihodnosti.
To ni investicija samo za Maribor, ampak za celotno Slovenijo. Upam in vem, da bomo to kliniko dobili,« je poudaril.
Dotrajani oddelek za infekcijske bolezni so v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor sicer porušili že konec leta 2023, bolnike pa so začasno preselili v prostore oddelka za psihiatrijo, kjer pogoji dela ostajajo močno omejeni.
Negovalna bolnišnica končana januarja
V sklopu srečanja so se dotaknili tudi drugih investicij. Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor upa, da bo negovalna bolnišnica končana že januarja.
Hkrati pa Flis poudarja, da ta ne bo rešila vseh težav s pretočnostjo, če ne bo ustreznega sodelovanja s celotno regijo.
»Če se nam pacienti ustavijo zdaj na interni, se bodo potem ustavili v negovalni bolnišnici. Mi si želimo sodelovanje s celotno regijo, da bomo imeli boljšo pretočnost bolnikov,« je dodal.
Srečanje je bilo po besedah direktorja dober začetek dialoga. »Mislimo, da je to začetek dobrega dialoga, ki bo prinesel dobre rezultate,« je zaključil Flis in napovedal, da bo takšnih srečanj v prihodnje več.
