V prostorih stare strojnice so se danes zbrali najvišji predstavniki države, predstavniki elektroenergetskih družb in lokalnih skupnosti ter proslavili stoto obletnico delovanja najstarejše slovenske še delujoče hidroelektrarne – hidroelektrarne Fala.
Na reki Dravi danes domuje osem hidroelektrarn, s katerimi upravlja družba Dravske elektrarne Maribor, ki zagotavljajo dobro četrtino potrebne električne energije v Sloveniji. A Drava je bila nekoč drugačna – hitra in deroča reka, na kateri se je v 13. stoletju razmahnilo splavarstvo, ki se je obdržalo vse do aprila 1941, ko ga je prekinila druga svetovna vojna.
Po izdani koncesiji 28. septembra 1912 se je pričelo z gradnjo hidroelektrarne. Gradnja takšnega objekta je bila velikanski tehničen podvig, zato so projektiranje in vodenje gradnje prevzela švicarska podjetja, ki so imela z gradnjo hidroelektrarn takrat največ izkušenj. Potrebni kapital si je graditelj – družba StEG – priskrbel pri švicarskih bankah, pa tudi vgrajena oprema je bila večinoma proizvedena v Švici.
Hidroelektrarno gradili tudi vojni ujetniki
Gradnja se je leta 1915 zaradi vojne ustavila, a se je že jeseni istega leta nadaljevala, saj so se pojavile za vojno proizvodnjo velike potrebe po elektriki v Tovarni dušika v Rušah. V gradnjo pa so bili vključeni tudi vojni ujetniki iz Rusije in Italije.
6. maja 1918 so tako začeli obratovati prvi trije agregati, 9. maja četrti in 23. maja še peti agregat. Elektrarna, ki je bila prvotno zasnovana z zamislijo, da bo z električno energijo napajala omrežje industrijskega bazena Srednje Štajerske s središčem Gradcem, a so prvotne načrte prekrižali razpad avstro-ogrske države in nove državne meje, je tako malo pred koncem prve svetovne vojne proizvedla prve kilovatne ure električne energije na reki Dravi in začrtala pot vsem naslednjim. Leta 1925 je začel delovati šesti agregat in leta 1931 še sedmi agregat.
Mineva le 130 let od prve žarnice v Sloveniji
Po opustitvi aktivne proizvodnje v stari strojnici in prenehanju delovanja najstarejših agregatov so razmere ponudile možnost za drugačno rabo. Dravske elektrarne Maribor so se takrat odločile v historičnem delu predstaviti zgodovino objekta in urediti muzejsko-predstavitveni prostor. Prenova je omogočila ohranitev in predstavitev enega slovenskih najpomembnejših spomenikov arhitekturne dediščine 20. stoletja.
Že leta 1986 je bila tako hidroelektrarna Fala zaradi tehničnih in arhitekturnih kvalitet razglašena za tehnični spomenik lokalnega pomena, leta 2008 pa je bila z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
»Danes se nam vsem zdi samoumevno, da lahko uživamo nemoteno oskrbo z elektriko. Pa vendarle mineva komaj nekaj več kot 130 let od takrat, ko je v Sloveniji posvetila prva žarnica in smo začeli vzpostavljati korenine današnje slovenske energetike,« je danes povedal predsednik vlade dr. Miro Cerar.
»Drznili so si zgraditi elektrarno, ko so se ljudje komaj privajali na žarnico«
»Odločitev o gradnji HE Fala pred stotimi leti je bila pogumno in daljnovidno dejanje naših prednikov. Drznili so si zgraditi elektrarno v času, ko so se ljudje komaj privajali na električno žarnico in razsvetljavo. Ravnanje naših prednikov pri odločanju je dober zgled za današnji čas. Zdaj porabimo več električne energije, kot je proizvedemo v domačih elektrarnah, hkrati pa si ne upamo sprejeti odločitve za nove elektrarne, na katere bi bili ponosni naši dediči še čez sto let, tako kot smo danes mi na HE Fala,« je povedal generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Matjaž Marovt.
Jurij Lep, župan Občine Selnica ob Dravi je povedal, »da smo kot lokalna ponosni na zgodovinska dejstva, saj je izgradnja elektrarne močno vplivala na razvoj naših krajev. Brez nje bi vsekakor počasneje napredovali in oblikovali našo občino. Veliko ljudi se je priselilo zaradi možnosti zaposlitve, gradile so se tovarne in stanovanja, tako da si je marsikdo v teh krajih uredil stalno bivališče in si ustvaril družino. Zato je prav, da Občina Selnica ob Dravi 23. maj obeležuje kot svoj praznik. Ta dan se vedno spomnimo na leto 1918, ko je v naših krajih zagorela prva žarnica, ki se je napajala z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarni Fala.«
Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor je poudaril, »da v Sloveniji v tem trenutku nimamo proizvodnega objekta, ki bi imel takšno težo, kot jo je imela hidroelektrarna Fala ob začetku svojega obratovanja in jo ima še danes, saj v skupno bilanco proizvedene energije družbe še vedno prispeva približno deset odstotkov« ter dodal, da je prepričan, »da danes ne praznujemo njene zadnje okrogle obletnice«.
