Čezmejni delavci so na trnih zaradi domnevno nepravilno odmerjenih dohodninskih odločb, govora je celo o dvojni obdavčitvi. Na domnevne kršitve bodo v sindikatu opozorili Evropsko komisijo.
Več kot 30 tisoč Slovencev si kruh služi čez mejo. Po ocenah Sindikata delavcev migrantov Slovenije je dnevnih migrantov v Avstriji okoli 20.000, skupno pa naj bi bilo slovenskih rezidentov v tujini zaposlenih vsaj 63.000.
Matematika, ki odmeva
Pred dnevi je po družbenih omrežjih zaokrožila objava dohodninske odločbe, ki jo je prejel Martin Ivec, sicer nekdanji predsednik sindikata delavcev migrantov.
Sprožila je buren odziv in očitke o dvojni obdavčitvi, na plano pa privlekla mnoge nejasnosti, ki so povezane z obdavčitvijo tisočih Slovencev in Slovenk, ki hodijo na delo k našim severnim sosedom.
»V konkretnem primeru je bila zavezancu v Sloveniji odmerjena dohodnina od vseh dohodkov, doseženih v drugi državi v znesku 3334,81 evra, kar pomeni, da zavezancu nikakor ni možno upoštevati celotnega zneska davka, ki je bil od teh dohodkov plačan v drugi državi (to je 4859 evrov). Za namene izračuna priznanega odbitka tujega davka je bila zavezancu izračunana slovenska dohodnina, ki odpade na dohodek v drugi državi z oznako 1101 in slovenska dohodnina, ki odpade na dohodek v drugi državi z oznako 1103, kar je bila podlaga za določitev priznanega zneska odbitka tujega davka od obeh dohodkov (z oznako 1101 in oznako 1103) v izdani dohodninski odločbi v skupni višini 3283,05 evra. Za natančnejši računski prikaz izračuna tega zneska v konkretnem primeru, pa bi potrebovali celotno vsebino dohodninske odločbe za leto 2019, « odgovarjajo na finančni upravi.
Gre za dvojno obdavčitev?
V finančni upravi očitke o dvojni obdavčitvi zavračajo, kot pravijo, je slednja odpravljena že z določbami zakona o dohodnini, saj se davek, ki ga mora rezident Slovenije plačati od dohodkov, ki so pridobljeni v tujini, v Sloveniji zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov dokončen in dejansko plačan v tujini oziroma bi ga bilo treba plačati po zakonu od tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
»To pomeni, da če so takšni dohodki v tujini obdavčeni po nižji stopnji kot v Sloveniji, mora rezident Slovenije, ki tak dohodek dosega, doplačati razliko do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi njegovega dohodka, če bi bil ta obdavčen le v Sloveniji. Če pa so takšni dohodki v tujini obdavčeni po višji stopnji kot v Sloveniji, se davek v Sloveniji zmanjša za znesek davka, plačanega v tujini, ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v drugi državi« so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije, ki na ta način tudi pojasnjujejo sporno odločbo Martina Ivca.
Šircelj pobegnil, ko so ga soočili z dejstvi
Toda v sindikatu delavcev migrantov se ne strinjajo z obrazložitvijo in menijo, da gre vendarle za dvojno obdavčitev.
Kot nam je povedal predsednik sindikata Mario Fekonja, na finančni upravi regres obravnavajo ločeno od dohodka, kar naj ne bi imelo zakonske podlage.
»Gre a kršenje evropske konvencije, ki je jasna. V Avstriji plačani davek bi se moral odšteti od izračunane dohodnine za enak dohodek v Sloveniji. Vsako neupoštevanje plačanega davka v tujini je po našem mnenju dvojna obdavčitev,« opozarja Fekonja in napoveduje, da bodo glede kršitev seznanili Evropsko komisijo, saj enostavno ne vedo, kam se lahko v Sloveniji sploh še obrnejo.
»Finančna uprava se z nami ne želi sestati, čeprav nas zanima zgolj, kako prihajajo do svojih izračunov, ki so od finančnega urada do finančnega urada različni. Poleg tega ministrstvo za finance že dolgo pravi, da so zamude pri izdajanju odločb nedopustne, a ne naredi se pa nič. Ostajamo brez konkretnega odgovora. Nazadnje, ko smo se sestali s predstavniki finančnega ministrstva in z ministrom Šircljem, je pogovor potekal normalno, dokler nismo na mizo položili papirjev o konkretnih problemih. V tistem trenutku se je minister dvignil in zaradi nepredvidenih okoliščin moral sestanek zapustiti,« razlaga Fekonja in poudarja, da se borijo zgolj za to, da bi številni delavci migranti s pravilnim izračunom dohodnine lahko tudi v Avstriji izkoristili marsikatero pravico.
Pri tem navaja še molk Ivana Simiča, davčnega strokovnjaka blizu trenutni vladi, na katerega so se tudi obrnili za pomoč.
Furs trdi, da sindikat ni pokazal spornih odločb
Na Fursu v svoj bran pravijo, da so v začetku februarja 2021 v svojem odgovoru na dopis Sindikata delavcev migrantov Slovenije pojasnili, da v izdanih odločbah o odmeri dohodnine za leto 2019 sistemske programske napake niso bile zaznane. Hkrati naj bi bilo sindikatu predlagano, da posreduje primere odločb o odmeri dohodnine za leto 2019, ki naj bi po njihovem mnenju vsebovale domnevne nepravilnosti glede upoštevanja priznanega zneska odbitka tujega davka, saj bi na le na tak način lahko pristopili k podrobnejši analizi tovrstnih odločb.
Vse do danes, pa zatrjujejo na Fursu, primerov tovrstnih odločb, pri katerih bi sindikat delavcev migrantov izpostavil argumentirane dvome glede pravilnosti upoštevanega zneska tujega davka, še niso prejeli.
Večina jih pač plača
V sindikatu sicer opozarjajo tudi na številne anomalije v informativnih izračunih dohodnine. Po njihovih ocenah gre za številke, ki se večinoma nikakor ne izidejo.
»Ljudje pač plačajo, če le ni znesek doplačila previsok in stvar je rešena. Večina se jih ne zaveda, da je lahko v izračunu kopica napak,« opozarja prvi mož sindikata. Neskladja se pojavljajo tudi glede obračunavanja kilometrine, ki si jo posamezni finančni uradi po svoje izračunajo, meni Fekonja.
Dohodnina predstavlja velik izplen
Finančna uprava je sicer v letu 2020 pobrala skoraj 2,5 milijarde evrov dohodnine, kar je za 3,9 odstotka manj kot v letu 2019. Gre za več kot 15-odstotni delež javnofinančnih prihodkov.
Vsako leto je izdanih okoli 1,5 milijona informativnih izračunov dohodnine, na katere je vloženih med 30 in 36 tisoč ugovorov, kar nanese na okoli 2-odstotni delež.
»Večina vloženih ugovorov se je, podobno kot prejšnja leta, nanašala na spremembe ali dopolnitve podatkov o vzdrževanih družinskih članov in le manjši delež zaradi dopolnitve podatkov,« kaže letno poročilo finančne uprave.
V sindikatu opozarjajo tudi na dolgotrajno presojo 45. člena zakona o dohodnini na ustavnem sodišču, ki traja že več kot dve leti in pol.
»Očitno imajo problem, ker nam bodo mogli ugoditi, zato zdaj zavlačujejo in iščejo argumente, kako bi se temu izognili,« meni Fekonja.
Problematike delavcev migrantov se tako še naprej kopičijo, ravno tako pa narašča njihovo število, zato jim bodo slej ko prej morali pristojni prisluhniti. Morda celo na evropski ravni.
Seveda, pa je ena stvar zagovarjati pravice čezmejnih delavcev, popolnoma druga pa odpovedati se velikemu kosu pogače, ki ga ti prinašajo v državno blagajno.
