Avstrijski kmet je pri nakupu slovenske zemlje tako rekoč izenačen s slovenskim kmetom.
Avstrijci se očitno vse bolj zanimajo za slovensko kmetijsko zemljo. Pri nakupu so povsem izenačeni s slovenskimi kmeti, ki pa pri ponudbah le težko dohajajo svoje avstrijske kolege. Čeprav cene močno dvigujejo, zemljo dobijo pol ceneje kot v Avstriji.
Dva evra in pol za kvadratni meter zemlje
Samo na območju Apač so lani Avstrijci pokupili 14 hektarjev zemlje. Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci pravi, da vsak avstrijski kupec vnaša neko negotovost na trg kmetijskih zemljišč in povzroča rast cen.
»Na mejnem območju so kupci tudi avstrijski kmetje in neposredno vplivajo na ceno trga kmetijskih zemljišč. Cena je tukaj dva evra in pol za kvadratni meter zemlje. Temu je treba konkurirati, kar pa je težko za slovenske kmete,« pravi.
Slovenski in avstrijski kmet izenačena
Državni sklad kmetijskih zemljišč ima šele kot zadnji predkupno pravico. Pred njim je tudi avstrijski kmet, ki je pri nakupu tako rekoč izenačen s slovenskim: »Predvsem bode v oči dejstvo, da sta avstrijski in slovenski kmet izenačena pri nakupu. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je na petem mestu in avstrijski kmet brez težave odkupi zemljišče, pa čeprav se sklad vedno prijavi za nakup. Vendar sta predkupna pravica in zakon jasna. Avstrijski kmet je priviligiran.«
Znižuje slovenska samooskrba
S prodajo zemlje na naši strani meje Avstrijcem, pa se znižuje tudi slovenska samooskrba. Avstrijski kmet v Sloveniji ne bo kupoval repromateriala in prodal slovenskemu potrošniku nobenega izdelka.
»On bo pridelek pridelal in ga odpeljal enostavno čez mejo,« dodaja Rihtarič.
Nujna sprememba zakona
Direktor meni, da je nujno, da se zakon spremeni vsaj v obmejnem pasu nekako pet ali deset kilometrov ob meji in da lahko sklad ali država uveljavita predkupno pravico:
»Vsaka normalna država mora poskrbeti, da je obmejni pas varovani, a pri nas temu ni tako. Ali se sklad povzpne na višje mesto po nakupih ali se določijo katastrske občine.«
Dodaja še, da je boljša rešitev določitev katastrskih občin, v katerih bi torej lahko uveljavila predkupno pravico pri nakupu kmetijskih zemljišč. Podobno kot pri stavbnih zemljiščih, kjer sta v določenih primerih občina ali država predkupna upravičenca.
