Janez Janša prevzema osmi mandat na čelu SDS. Na kongresu v Mariboru je bil namreč znova izvoljen za predsednika stranke.
Janez Janša je po skoraj četrt stoletja vodenja SDS na današnjem kongresu v Mariboru prevzel še en mandat za predsednika stranke. Podprlo ga je 666 delegatov, pet jih je bilo proti, poroča STA. Janša je sicer v nagovoru na na kongresu napovedal neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti v Sloveniji. Po njegovih besedah SDS ne bo mirovala, dokler Slovenija ne bo postala prostor pravičnosti in dom, v katerem se bo vsakdo počutil enakopravnega, varnega in sprejetega.
Janša: Čas je, da tranzicijo zaključimo
Janša se je v nagovoru dotaknil tako strankine in državne zgodovine kot njene prihodnosti. Prepričan je namreč, da se bo Slovenija kmalu zbudila. »Prihaja čas polaganja računov, prihaja čas za novo stran v knjigi slovenske zgodovine, ki bo popisana v slovenskem jeziku, s slovensko pisavo in uporabili bomo isto abecedo, kot smo jo v času demokratizacije in osamosvojitve. Zato, da to tranzicijo končno zaključimo,« je med drugim izpostavil in bil kritičen tudi do politične levice in stanja v slovenskem sodstvu.
Napovedal je, da se bo stranka v prihodnosti borila za vse razvojne projekte, ki so jih začeli že v prvi vladi. »Družina bo postala investicijski projekt in ne zgolj neke socialne politike transferjev," je dejal in napovedal vzpostavitev novega ministrstva za družino, ločenega od socialnega resorja. "Samo številčno večje družine so tiste, ki ohranjajo slovenstvo in slovenski narod tudi za jutrišnji dan,« je opozoril.
Najboljša socialna politika je po njegovih besedah politika ustvarjanja novih delovnih mest. Na tisto, kar drugi vidijo kot probleme, bodo v SDS gledali kot na priložnosti, investitorje bodo usmerjali tja, kjer obstajajo potenciali za projekte. »Slovenija bo odprta za različno kulturno izmenjavo, ki nas lahko bogati, hkrati pa bo odločno zavračala levičarsko vsiljevanje multikulturnosti, ki ne loči več med slovenskim jezikom in kulturo in je odločilni sestavni del naše identitete,« je še dejal. V SDS namreč v priseljevanju ne vidijo rešitve za starajočo slovensko družbo, prav tako v tem ne vidijo politike solidarnosti.
Za red v zdravstvu
Izpostavil je prizadevanja SDS za razvoj visokega šolstva, vajeniški sistem, za vzpostavitev pokrajin in debirokratizacijo, vključno z zmanjševanjem števila predpisov, ki nas dušijo. »V zdravstvu bo SDS naredila red,« je prepričan Janša, pri čemer je izpostavil, da so utrujeni od govorjenja o reformi in jamranja, da ni denarja. »Reda ni. V zdravstvu je treba preprečit odtekanje denarja pri nakupu drage opreme in nameniti denar za nove zdravnike, kjer jih ni, krajšanje čakalnih dob in uvajanje napredka,« je pojasnil.
Dotaknil se je tudi zunanje politike in poudaril, da je SDS proevropska in pro Nato stranka. »A Evrope ne jemljemo zgolj kot francosko-nemški vlak, na katerem smo lahko le potniki. Lizbonsko pogodbo jemljemo resno, naši interesi so enakovredni drugim, želimo soodločati o skupni evropski prihodnosti,« je med drugim izpostavil.
Prepričan je, da je Evropa izpostavljena nekaterim skupnim izzivom, pri čemer pa pri njihovem reševanju vidi pasivnost slovenske vlade. Z nereagiranjem na veliki migrantski val so naši oblastniki po njegovih besedah celo pomembno prispevali k napetostim in dezintegracijskim silnicam v Evropi. Ob tem je Madžarska po njegovih besedah »dokazala, da je schengensko mejo preprosto možno graditi«, je dejal in se madžarskemu premierju zahvalil. Madžarska naj bi namreč s tem, ko je branila schengensko mejo, branila tudi Slovenijo.
Orban v Mariboru podprl Janšo
Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je na kongresu stranke SDS izpostavil, da je slovenskim, madžarskim in slovaškim demokratom skupna prihodnost srednje Evrope, ki predstavlja trdnjavo stare celine. Ob tem po Orbanovih besedah ne moremo mimo velike evropske razprave, ki temelji na vprašanju, ali migranti ali naše lastne družine. Razmišljanje, da je Evropa v Bruslju, od koder lahko članicam narekujejo, kaj naj storijo, je po Orbanovih besedah zakrivilo tako preteklo gospodarsko kot migrantsko krizo. Zaradi slednje je danes prost pretok delovne sile zamenjal nadzor na mejah, je prepričan.
Izpostavil je še, da bi moralo odločanje o ključnih vprašanjih ostati v rokah posameznih držav. »Sefi« z evropskimi vrednotami namreč po njegovem mnenju niso v Bruslju, temveč v srcih evropskih državljanov.
