Na Snagii so spregovorili o ključnih težavah, ki jih na področje ravnanja z odpadki v Sloveniji prinaša osnutek uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave komunalnih odpadkov.
Direktor podjetja Snaga Cveto Žalik je izpostavil negativne posledice, ki jih za mesto in regijo prinaša s strani ministrstva za okolje in prostor predlagana omenjena Uredba.
»Osnutek uredbe predlaga, da se mešani komunalni odpadki obdelujejo v centrih za ravnanje z odpadki, ki morajo zagotavljati tako mehansko kot biološko obdelavo odpadkov. Za Maribor in širše, za celotno Podravje, to pomeni, da se nam v trenutku ustavijo vsi projekti, osnutek uredbe pa resno ogroža tudi našo sortirnico,« je zaskrbljeno povedal Žalik in dodal, da je neenakopraven položaj regije prepoznali tudi večina lastnikov Snage in Mestna občina Ptuj, ki je s Snago oktobra podpisala pismo o nameri o obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v naši sortirnici.
Bomo občani živeli v še dražjem in bolj onesnaženem okolju?
Na podlagi tega so predsedniku vlade danes poslali pismo, v katerem ga prosijo za urgentni sestanek, kjer mu bodo predstavili svoje nezadovoljstvo s takšnim posegom v pristojnosti lokalne skupnosti.
Če bo uredba sprejeta, bodo prisiljeni mariborske odpadke voziti v enega od že obstoječih centrov za ravnanje z odpadki po Sloveniji, stroški za to pa bodo morali plačati krajani.
»Mariborska regija pa, ironično, ustvarja takšno količino odpadkov, da je investicija v lastno sortirnico ekonomsko nedvoumno in povsem upravičena,« je pojasnil Žalik, ki je finančnemu dodal še okoljski problem za regijo.
»Izračunali smo, glede na karakteristike našega voznega parka, da bi bil izpust ogljikovega dioksida v primeru prevoza odpadkov v center, ki naše odpadke še lahko sprejme, petnajstkrat večji, kot če bi odpadke obdelovali v lastni sortirnici. Občani so torej na slabšem kar dvakrat – plačevati bo moral več, obenem pa bo okolje, v katerem živi, bolj onesnaženo kot je danes,« zaključuje direktor Snage.
Podravska regija ustvari okoli 140 tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov letno
Maribor je leta 2015 sprejel krožno gospodarstvo kot krovno strategijo ravnanja z odpadki. Idejni vodja projekta Wcycle Mirko Šprinzer je poudaril, da se je s sprejemom takšne strategije Maribor odločil, da bo iz problema odpadkov ustvarjal priložnosti.
»Na odpadke gledamo kot na jutrišnje surovine, s čimer podiramo koncepte vseh obstoječih centrov. Naš projekt je onemogočen, čeprav je ekonomsko vzdržen. Podravska regija ustvari približno 140 tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov letno, kar predstavlja masni tok, ki zadošča lastni napravi.«
»Komu v Ljubljani naši odpadki dišijo?«
Na pobudo državnega svetnika Rudija Matjašiča je državni svet januarja sprejel sklep, s katerim ministrstvu za okolje in prostor predlaga, da se projekti, začeti pred sprejetjem te uredbe, končajo po doslej veljavnih predpisih.
»Komu v Ljubljani naši odpadki dišijo?« se je na konferenci spraševal Matjašič in odgovoril, da gre pri tem problemu samo za denar.
