Minister je napovedal začetek gradnje prvega dela zahodne mariborske obvoznice v 2023.
V rebalansu državnega proračuna so zagotovljena sredstva za gradnjo prvega dela zahodne mariborske obvoznice, je med današnjim obiskom v Mariboru povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Prvi del naj bi se začel graditi spomladi prihodnje leto, celotna zahodna obvoznica pa naj bi bila zgrajena v letu 2026.
Prvi del zahodne obvoznice, ki zajema odsek od krožišča na Lackovi do Kardeljeve ceste, je po besedah direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Bojana Tičarja ocenjen na okoli 20 milijonov evrov. »Ta denar smo zagotovili prej, tako da se gradnja začne že v začetku leta 2023. Obenem smo zagotovili sredstva, da se istočasno projektira naslednji dve fazi,« je dejal.
Izvajalca gradnje za prvi odsek, ki meri nekaj več kot 1,2 kilometra, sicer še niso izbrali. »Javno naročilo je odprto in v postopku preverbe. Predvidevamo, da ne bo zapletov in se bo takoj, ko bo zime konec, lahko začelo z gradbenimi deli,« je povedal Tičar.
Za naslednji dve etapi obvoznice s priključkom na avtocesto v Slivnici je bila letos poleti javna razgrnitev državnega prostorskega načrta. Na direkciji računajo, da bodo z njuno gradnjo lahko začeli takoj po izgradnji prve etape.
Zanju denar še ni zagotovljen, prav tako ni znana vrednost investicije. »Projekt še ni tako daleč, da bi imeli ocenjeno vrednost,« je povedal Tičar.
Za naslednji dve fazi morajo tudi še zaključiti odkupe zemljišč, medtem ko so pri prvi etapi te zadeve po besedah direktorja že urejene.
Trasa poteka pod obronki Pohorja po južni strani Razvanjskega potoka. Za križanjem z Razvanjsko cesto, pri dvorcu Betnava, se trasa usmeri proti jugu in poteka v energetskem koridorju po poljih med Razvanjem na zahodni in Tržaško cesto na vzhodni strani. Zatem se usmeri proti vzhodu, pri čemer prečka obstoječo prometnico preko viadukta med poslovno cono na severni strani in Bohovo na južni strani.
V nadaljevanju poteka po severni strani Radvanjskega potoka, z viaduktom prečka železniško progo Pragersko-Maribor in se zaključi v novem priključku na avtocesto med priključkom Rogoza in Ptujska cesta, izhaja iz državnega prostorskega načrta, ki je bil letos poleti v javni razgrnitvi.
Minister je v izjavi za medije ob obisku kandidata Gibanja Svoboda za župana Mestne občine Maribor Vojka Flisa napovedal tudi, da so nedavno podpisali pismo o namenu za izgradnjo superračunalnika na sedežu Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Omenil je tudi, da so uspeli izenačiti čas izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči z mariborskega letališča z ljubljansko službo.
O izgradnji predora pod mestnim središčem, za katerega se zavzema ekipa aktualnega mariborskega župana Saše Arsenoviča, pa se danes ni želel opredeliti.
