Na raven skupine za zdaj še nerevidiranih podatkov je pošta Slovenije ustvarila 250,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je kar pet odstotkov več od prejšnjega leta.
Zaradi rasti poslovanja so bili višji tudi odhodki, a so leto vseeno zaključili z 10,4 milijona evrov čistega dobička, to pa znaša milijon in pol evrov več kot leta 2017.
Po poročanju STA, je generalni direktor Pošte Slovenije, Boris Novak, povedal, da je bil lansko leto opazen trend upadanja poštnih storitev, ki so v strukturi storitev upadle za štiri odstotke, medtem ko so za desetino upadle denarne storitve. Ostale stortive, ki jih ponujajo na poštnih okencih, pa so zrasle za kar pet odstotkov.
Novak je ob tem, da so podobni trendi prisotni tudi pri drugih poštnih operaterjih, povedal še to: »V zadnjih letih se tako zmanjšuje obseg poštnih in denarnih storitev, spreminja se tudi struktura tovrstnih pošiljk, kar je posledica prehoda na e-poslovanje, spremembe zakonodaje, spremenjenih navad uporabnikov ter konkurence na trgu poštnih in denarnih storitev.«
Zaradi rasti trga, spletne prodaje in prodajnih aktivnosti, beleži rast količin paketnih pošiljk in pošiljk hitre pošte, kjer nadgrajujejo in razvijajo nove storitve, sledijo globalnim trendom, dobrim praksam in nenazadnje tudi potrebam naslovnikov in pošiljateljev. Med drugim pa rast beležijo tudi na področju logističnih storitev v oskrbnih verigah in logistiki živil – tja so namreč usmerili dodatne razvojne aktivnosti.
Ne smemo pa pozabiti na to, da je Pošta Slovenije še vedno v veliki meri vezana na zakonske zahteve, ki so povezane z izvajanjem univerzalne poštne storitve, čemur pa sta v določeni meri še vedno prilagojena tudi distribucijska mreža in mreža poštnih poslovalnic.
Za investicije lani 25 milijonov evrov
Novak je pojasnil, da »kljub temu izvajamo ukrepe, ki sledijo razvoju trga in spremembam na trgu, tako da razvijamo mrežo za dostavo paketnih pošiljk, oskrbovalnih verig in logistike. Vse to je nujno zaradi ohranjanja vzdržnega poslovanja tudi v prihodnje, ko bo izvajanje univerzalne storitve za nas predstavljalo vse večje breme.«
Po poročanju STA so lani 86 odstotkov čistih prihodkov ustvarili od prodaje na poštnih storitvah, osem odstotkov od prodaje na denarnih storitvah in šest odstotkov od prodaje na ostalih storitvah. Največjo rast pa naj bi ustvarjali s prihodki od paketnih in logističnih storitev, katere pa dosegajo že kar slabo petino vseh storitev.
Pošta Slovenije naj bi lani za investicije namenila 25 milijonov evrov – eden večjih projektov je bil večletni strateški projekt modernizacije strojnega usmerjanja v poštnem logističnem centru v Ljubljani, kateremu je bilo namenjenih enajst milijonov evrov.
Približno 1,2 milijona evrov pa so porabili za tretjo napravo za strojno usmerjanje nenaslovljene direktne pošte, ki so jo konec leta namestili v logističnem centru v Mariboru. Preostanek denarja so porabili za nekatere druge razvojne projekte na področju paketov in logistike ter informatizacijo poslovanja, nekaj pa za zamenjavo in širitev voznega parka.
STA pa poroča, da bo komaj po obravnavi letnega poročila in opravljeni funkciji znano, koliko od ustvarjenega lanskega dobička si bo vzela država kot lastnik. Lani in predlani si je vzela po štiri milijone evrov.
Na prihodnje poslovanje Pošte bo pa zagotovo imel vpliv tudi nedavno podpisan dogovor s sindikatoma, saj skupna vrednost sprejetih ukrepov v tem in prihodnjem letu, v Pošti Slovenije in njihovem invalidskem podjetju, znaša 17,7 milijona evrov. Novak ob tem poudarja, da v oceni sprejetega dogovora ni prostora za zmagovalce ali poražence amak mora biti v ospredju prihodnost skupine in vseh zaposlenih.
Paketno poslovanje in logistične storitve glavna stebra
STA še poroča, da ob tem SDH od njih pričakuje, da poleg strateških dosežejo tudi zastavljene ekonomsko-finančne cilje in da izpolnijo pričakovanja glede uspešnosti poslovanja. Letošnji finančni načrt predvideva 251,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter dobiček v višini 12,3 milijona evrov.
Se pa Pošta Slovenije v zadnjem času omenja tudi kot eden od interesentov za nakup večinskega deleža Intereurope. Novak je za STA povedal, da izjav v zvezi z aktivnostmi glede strateških odločitev in poslovnih partnerstev ne dajejo; potrdil pa je dejstvo, da sta paketno poslovanje in logistične storitve glavna stebra njihovega poslovanja in posledično tudi jedro njihove strategije.
Dodal je še, da že dolgo niso več le izvajalci univerzalne poštne storitve, amapk so preko svojih družb PS Logistika in Feniksšped že zdavnaj vpeti v izvajanje logističnih storitev na trgih jugovzhodne Evrope, svojo prisotnost na teh trgih pa v prihodnosti želijo še povečati.
Novak pa je poudaril še to, da je: »zaradi tega smotrno in logično nadaljevati s širjenjem prisotnosti na logističnem trgu tako z organsko kot anorgansko rastjo, kar predstavlja najoptimalnejšo možnost hitre rasti. To pot so prehodili že mnogi poštni operaterji, saj logistika predstavlja logičen sosednji trg trgu izvajanja paketnih storitev.«
