Društvo za promocijo humanitarne dejavnosti Humanitarček državo poziva, da v sedmem protikoronskem paketu sprejme rešitve, ki bodo najranljivejšim bistveno poenostavile dostop do varstvenega dodatka in jim omogočile dostojnejšo starost.

Prostovoljci društva Humanitarček se že vrsto let srečujejo z vse globljimi stiskami starostnikov v Sloveniji. Ugotavljajo, da so tudi nekatere z zakonodajo že predvidene pravice za starostnike nedostopne, saj jih ne poznajo ali pa je sistem vlog zanje prezapleten.

Med temi in hkrati pomembnejšimi je tudi varstveni dodatek, ki je namenjen tistim, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Čeprav v Sloveniji pod pragom revščine živi 92.000 starejših od 60 let, jih dodatek prejema le okoli 22.600 ljudi.

»Naš predlog je uvedba avtomatiziranega informativnega izračuna za vse starostnike, katere pravice bi jim lahko pripadale in kakšna bi bila višina varstvenega dodatka. Če ne bi vložili ugovora, bi v sklopu sedmega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije varstveni dodatek dodelili po uradni dolžnosti,« predlaga Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček.

Med starostniki strah, da bo dodatek potrebno vračati

Hkrati v Humanitarčku pristojne na državni ravni pozivajo, da sprožijo postopke za strokovno pripravo drugačne trajne sistemske zakonske ureditve, ki bo tudi po epidemiji zagotovila dostojno pokojnino do višine sedanjega varstvenega dodatka starostnikom, ki živijo pod pragom revščine.

Med glavnimi vzroki za nezadostno izkoriščanje sistemske oblike pomoči tistim, ki bi do nje bili upravičeni, so po mnenju Kozorogove poleg nepoznavanja sistema pridobitve dodatka še nedostopnost obrazca v prosti prodaji, saj ga je mogoče kupiti le v večjih knjigarnah ali izpolniti na spletu, ki pa ga številni ne znajo uporabljati.

Ob tem je obrazec po njihovem mnenju bistveno preobsežen in prezahteven, med starostniki pa je zakoreninjen strah, da bo varstveni dodatek potrebno vračati. Časovno in finančno zahtevno je tudi sklepanje notarsko izvršljivih pogodb o preživljanju oziroma odpovedi preživljanja, v nekaterih primerih, ko svojec na primer prestaja zaporno kazen, živi v tujini ali z upravičencem prekine vse stike, pa tudi neizvedljiva.

Ne politična, temveč humanitarna pobuda

V društvu so prepričani, da bi z avtomatizacijo dodelitve dodatka pomembno znižali število tistih starostnikov, ki životarijo z absurdno nizkimi dohodki, hkrati pa bi razbremenili centre za socialno delo. Prav zato pozivajo vlado, da v sedmem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije sprejme rešitev, ki bo omogočila bistveno poenostavljen dostop do varstvenega dodatka najranljivejšim.

Ob tem poudarjajo, da niso in ne želijo biti politično opredeljeni in da je njihova pobuda nastala izključno na podlagi dolgoletnih osebnih izkušenj pri delu s starostniki in brezdomci, njen edini namen pa je pomoč najranljivejšim članom družbe.

Pobudo so objavili tudi na spletu in jo lahko podprejo prav vsi zainteresirani. Kljub le nekaj uram jim je uspelo zbrati že nekaj več kot 2000 podpisov podpore.

Starejše novice