Igor Jurišič v boj za župana Maribora s konkretnimi predlogi: »Prvih 90 minut v mestu brezplačnih«

Igor Jurišič, kandidat Stranke mladih - Zeleni Evrope za župana Maribora in sedanji mestni svetnik, je danes, pred Staro trto predstavil volilni program in kandidatne liste za prihajajoče lokalne volitve.

Stranka se na volitve 15. novembra podaja s sloganom »Naj Maribor zadiha« in programom Maribor 2030, ki ga namerava uresničevati v mandatu 2027–2030.

Jurišič je ob predstavitvi poudaril, da zaradi finančnega stanja občine ne želi obljubljati velikih gradbenih projektov. Namesto tega želi prednost nameniti spremembam, za katere meni, da lahko izboljšajo vsakdanje življenje Mariborčanov.

Pet programskih področij, ki se med seboj povezujejo

Program Stranke mladih – Zeleni Evrope temelji na petih področjih: prometu, okolju, mladih, društvih in zavodih ter gospodarstvu.

Jurišič je poudaril, da vrstni red ne pomeni prednostne razvrstitve, saj se posamezna področja med seboj prepletajo.

Ob tem je opozoril na zadolženost občinskega proračuna in omejeno kreditno sposobnost Mestne občine Maribor.

Po njegovi oceni bi lahko s spremembami pri upravljanju občine zmanjšali nekatere stroške in tako pridobili več prostora za ukrepe, ki jih predvideva program.

Prvih 90 minut parkiranja v mestu bi bilo brezplačnih

Eden konkretnejših predlogov je uvedba 90 minut brezplačnega parkiranja v Mariboru.

Jurišič meni, da se obiskovalci iz mestnega jedra selijo v nakupovalna središča tudi zaradi težav s parkiranjem.

Kot zgled je navedel Mestno občino Koper, kjer je po njegovih besedah prva ura parkiranja brezplačna tudi v garaži pod mestnim jedrom.

Prepričan je, da bi podobna ureditev lahko pripomogla k večjemu obisku mariborskega središča in oživljanju mestnega utripa.

Radarji da, vendar ne kot »bankomat za mestni proračun«

Jurišič je spregovoril tudi o radarjih in omejitvah hitrosti.

Poudaril je, da ne nasprotuje merjenju hitrosti pred osnovnimi šolami in vrtci. Nasprotno, tam se mu zdi nadzor potreben, zlasti v času, ko so na teh območjih otroci.

Nasprotuje pa uporabi radarjev, če je njihov glavni namen po njegovi oceni polnjenje občinskega proračuna.

»Ne želimo pa, da bi radarji postali dejansko bankomat za mestni proračun.«

Kot primer je navedel razliko med merjenjem hitrosti pred šolo med poukom in med počitnicami v nedeljo zjutraj.

Podpira tudi območja z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro v strnjenih naseljih, ne pa dolgih odsekov s takšno omejitvijo, kjer po njegovem ni ustreznih razlogov zanjo.

Pri tem je omenil cesto od Mlade lipe do limbuškega krožišča, ki poteka skozi Maribor, Pekre in Limbuš.

Kaj bi spremenil na Koroški cesti?

Pomemben del njegovega prometnega programa je tudi vprašanje Koroške ceste.

Jurišič meni, da je zapiranje posameznih cest v Mariboru povečalo prometne obremenitve drugod po mestu, s tem pa tudi porabo goriva in izpuste.

Pri Koroški cesti se sklicuje na stališče ministrstva, ki naj bi po njegovih navedbah opozorilo, da je njena prometna ureditev neskladna z zakonodajo. Gre za kandidatovo navedbo, ki je na predstavitvi ni dodatno dokumentiral.

Predlaga, da bi Koroška cesta vsaj v prometnih konicah, kadar na njej ni prireditev, znova omogočala promet.

Po njegovem bi to razbremenilo predvsem Mladinsko ulico, kjer so osnovna in srednje šole, glasbena šola, pravna fakulteta ter druge ustanove.

Takšno rešitev vidi kot začasno ureditev do vzpostavitve prometne alternative, ki jo je opisal kot podvoz pod Mariborom. Izrazil je pričakovanje, da bi ta lahko zaživel v prihodnjem mandatu.

Namesto sežigalnice zmanjševanje količine odpadkov

Na okoljskem področju je Jurišič posebej izpostavil vprašanje sežigalnice odpadkov.

Poudaril je, da morajo občine prevzeti odgovornost za svoje odpadke, vendar bi morale po njegovem predvsem zmanjševati njihovo količino.

Nasprotuje pristopu, pri katerem bi ohranjali ali celo povečevali količino odpadkov ter jih uvažali iz drugih občin zaradi načrtovane sežigalnice.

Prepričan je, da bi ob učinkovitem zmanjševanju količine odpadkov lahko obstoječa sežigalnica v Celju zadostovala za preostale odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati.

Več dreves in sence, več košev za smeti

Jurišič želi več pozornosti nameniti tudi ozelenjevanju Maribora.

Opozoril je, da na številnih območjih, tudi na Lentu, zelenje poleti ne zagotavlja dovolj sence.

Ob tem je omenil odlok, ki ga je pripravljala skupina strokovnjakov pod vodstvom Nevene Tee Golub, vendar po njegovih besedah ni zaživel.

Predvidel naj bi tudi bolj sistematično upravljanje mestnih dreves. Občina bi lahko s pomočjo registra vnaprej načrtovala zamenjavo starejših dreves in pravočasno vzgajala nova, namesto da bi odrasla drevesa nadomeščala z mladimi sadikami, ki bodo senco zagotavljale šele čez več let.

Jurišič je opozoril tudi na pomanjkanje košev za smeti.

Po njegovem bi morali povečati njihovo število in poskrbeti za rednejše praznjenje.

Mladi potrebujejo delovna mesta in učinkovit javni prevoz

Na področju gospodarstva se Stranka mladih – Zeleni Evrope zavzema za razvoj okolju prijaznih dejavnosti ter delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Jurišič meni, da mora Maribor mladim ponuditi možnosti za nadaljevanje življenja v mestu. Pri tem niso pomembni le kakovostni vrtci in šole, temveč tudi zaposlitev in dostopnost mesta.

Pomembno vlogo pripisuje javnemu prevozu, ki bi moral po njegovem časovno konkurirati vožnji z avtomobilom.

Kot primer je navedel pot iz Tezna v središče Maribora. Želi si, da bi bila uporaba avtobusa dovolj hitra in priročna, da bi jo ljudje izbrali namesto avtomobila.

Prepričan je, da je mogoče promet v mestu zmanjšati predvsem z boljšimi alternativami, ne s prepovedmi.

Več priložnosti za mariborska društva in zavode

Peto programsko področje zajema sodelovanje z društvi, nevladnimi organizacijami in zavodi.

Jurišič je poudaril, da v Mariboru deluje veliko organizacij s strokovnim znanjem in izkušnjami, ki bi lahko nekatere dejavnosti opravile kakovostno in po njegovem tudi ceneje od zunanjih podjetij.

Predlaga, da občina pred oddajo določenih nalog najprej preveri, ali jih lahko izvedejo lokalna društva in zavodi.

Zavzema se tudi za preglednejše razpise in manj birokracije, da bi organizacijam olajšali delovanje.

Med pomembnimi partnerji občine vidi univerzo, zasebne zavode, gasilska društva, društva starodobnikov in druge organizacije.

Na kandidatni listi več žensk kot moških

Jurišič je ob predstavitvi programa predstavil tudi del kandidatov Stranke mladih – Zeleni Evrope za mestni svet ter svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

Kot posebnost je izpostavil, da je na kandidatni listi za mestni svet več žensk kot moških, čeprav je razlika po njegovih besedah majhna.

Med predstavljenimi kandidati je Niko Stare, prejemnik zlatega grba Mestne občine Maribor in platinastega svinčnika Zveze krajinskih arhitektov Slovenije. Jurišič ga je predstavil tudi kot avtorja ureditve Treh ribnikov.

Predstavil je Neveno Teo Golub, ki je sodelovala pri pripravi predlogov za urejanje mestnega zelenja in se po njegovih besedah ukvarjala tudi z vprašanji, povezanimi z mariborskim holdingom.

Žiga Štandeker, ki prihaja iz Košakov, je nosilec liste za mestno četrt Ivan Cankar, Mirjana Mladič, ki jo je Jurišič povezal z društvoma Hospic in Upornik, pa nosilka liste za mestno središče.

Na tretjem mestu liste za mestni svet je Aleksander Jovanović iz Studencev. Jurišič ga je predstavil kot kritika dosedanjih načinov delovanja mestne občine.

Predstavil je še Renata Reneja Volkerja, umetnika in upokojenega profesorja, za katerega upa, da bo v kampanjo vnesel tudi nekaj humorja.

Jurišič si želi kampanje, osredotočene na vsebino

Ob koncu predstavitve je Jurišič nagovoril tudi druge županske kandidate, ki jih je poimenoval »sokandidati«.

Poudaril je, da verjame, da želijo vsi nekaj narediti za Maribor, zato jih je pozval k vsebinski in korektni predvolilni razpravi.

Želi si, da bi kandidati v prihodnjem mesecu predstavljali predvsem svoje programe in rešitve, ne pa odpirali starih afer ali osebnih sporov.

Svojo predstavitev je sklenil s sloganom kampanje:

»Naj Maribor zadiha.«