Izjava poslanke Levice Alenke Sukič na seji odbora za notranje zadeve je sprožila burne odzive v javnosti in med lokalnimi skupnostmi na Dolenjskem.
V razpravi o varnostnih razmerah in nedavnih napadih, ki so celotni Sloveniji orisali resnost situacije na Dolenjskem, je namreč poslanka dejala:
»To ni bil umor, kakor govorite, ampak uboj. Če nekoga udariš in ta nerodno pade, je to nenaklepni uboj in ne načrtni umor.«
Izjava, ki se neposredno nanaša na primer Aleša Šutarja, ki je umrl po nasilnem napadu konec oktobra, je že sprožila številne ostre odzive.
Kritiki jo razumejo kot omalovaževanje teže dejanja ter bolečine družine žrtve, pa tudi kot neprimerno relativiziranje nasilja, ki je v zadnjih mesecih pretreslo celotno dolenjsko regijo.
Čeprav je pravno gledano res, da obstaja razlika med umorom (naklepom) in ubojem (lahkim ali težkim ubojem, nenaklepom), je bil način, na katerega je poslanka to izrekla v parlamentu, po mnenju mnogih nesprejemljiv.
Predvsem zato, ker se primer še preiskuje in ker je žrtev po napadu umrla, primer pa je v očeh javnosti postal simbol varnostne problematike, ki jo lokalne skupnosti izpostavljajo že več let.
Pravniki opozarjajo, da se klasifikacija kaznivega dejanja določi po zaključeni preiskavi, ne pa na podlagi političnih interpretacij v dvorani državnega zbora. Prav tako dodajajo, da je v fazi preiskave nujna previdnost pri javnih izjavah, ki lahko vplivajo na razumevanje primera v javnosti ali omalovažijo težo nasilja.
Na izjavo poslanke Sukič so se ogorčeno odzvali mnogi Dolenjci in tudi nekateri predstavniki civilnih iniciativ, ki opozarjajo, da je Dolenjska že dlje časa preobremenjena z romsko problematiko, nasiljem in sistemskim ignoriranjem opozoril lokalne skupnosti.
Izjava poslanke, pravijo, zato deluje kot »hladen tuš« in »razkazovanje nerazumevanja problemov ljudi, ki živijo v tem okolju«.
Izjava poslanke Levice je ponovno odprla vprašanje, kako politika v državnem zboru razume razmere na terenu in občutljivost primerov, ki vključujejo nasilje s smrtnim izidom.
Medtem ko se policija in tožilstvo še vedno ukvarjata s pravno kvalifikacijo dejanja, je javnost ostro reagirala predvsem na ton in čas izrečene izjave.
Primer Aleša Šutarja namreč ni samo še ena številka v statistiki, temveč dogodek, ki je močno pretresel lokalno skupnost.
Prav zato je po mnenju mnogih ključna politična odgovornost pri izbiri besed - zlasti takrat, ko gre za žrtve, njihove družine in odprte rane celotne regije.
